PTICE Ptice so dvononi toplokrvn vretenerji pokriti s

PTICE

Ptice so dvonožni, toplokrvn vretenčerji pokriti s perjem. Razvili so se iz dinozavrov. So gospodarji zraka, vendar živijo tudi na kopnem in v vodi.

ŽIVLJENSKI PROSTOR So najbolj mobilne živali na svetu, saj jih najdemo na vseh kontinentih sveta. V Evropi je ugotovljeih okoli 630 vrst ptic. V času človeške zgodovine pa naj bi do sedaj izumrlo okoli 130 vrst.

PREHRANJEVANJE Poznamo rastlinojede, mesojede in vsejede ptice. Rastlinojede se prehranjujejo s semeni in rastlinami, mesojede si hrano lovijo s kljunom (ribojede ptice) ali s kremplji (ptice ujede). Vsejede ptice pa so prve smeterke saj jedo tudi odpadke in kuhnjske smeti.

ZGRADBA TELESA So edina skupina vretenčarjev poleg netopirjev, ki znajo leteti. PERJE jim nudi toplotno izolacijo in s tem vzdržvanje stalne povišane telesne temperature. PERUTI so se razvile iz predjih okončin in jim omogočajo letenje. KOSTI letečih ptic so votle in ojačane z notranjimi oporami, neleteče ptice pa imajo masivne kosti. Edini predel kjer imajo ptice več kosti kot drugi vretenčarji je vrat. Izmed ČUTIL sta najbolje razvita vid in sluh (ušesi nadomešča venec peresc). Slabo pa sta razvita voh in okus.

Zaradi majhnih možganov se ptice težko naučijo česa novega. Uporabljajo jih večinoma za sprejemanje vizualnih informacij. PREBAVNI SISTEM mora opraviti vse stopne razgradnje hrane, ker ptice nimajo zob. PLJUČA s stemom zračnih vreč so bolj zmogljiva kot pri sesalcih. SRCE je deljeno v dva preddvora in dva prekata. Veliki in mali krvni obtok sta razmejena. Nimajo sečnika, zato odpadne snovi iz telesa izločajo po drugotnih sečevodih v stok. Samčevi spolni žlezi (semenčnika) ležita ob hrbtenici nad ledvicami. Pri samicah se razvijeta le levi jajcevod in levi jajčnik, desi jajcevod in desni jajčnik pa zakrnita. Odrasle samice imajo poseben del jajcevoda izoblikovan za beljakovo in lupinino žlezo.

RAZMOŽEVANJE Začne se z izbiro kraja za gnezditev in pripravo gnezda. Največkrat ga poišče in pripravi samec. Samčki s svojim petjem in oglašanjem označujejo svoje območje in privabljajo samičke. Sledi parjenje, nato pa vljenje. To traja od 12 pa do 56 dni, neugodno vreme pa valjenje še podaljša. Po izvalitvi sledi skrb za zarod. Samica skrbi za izvaljene mladiče, medtem ko je samec skrben hranilec. Za čistočo gnezda pa skrbita oba skupaj.

ZNANSTVENA KLASIFIKACIJA DOMENA: Evkarioti KRALJESTVO: Živali DEBLO: Strunarji PODDEBLO: Vretenčarji RAZRED: Ptice

PODRAZRED: Staročeljustnice ali neleteče ptice RED: tekači in tinamuji Verjetno so izgubili sposobnost letenja zaradi pomankanja plenilcev. NOJ

PODRAZRED: Novočeljustnice �RED: Kure Petelin �RED: Plojkokljuni ? Labod

�RED: Albatrosi in strakokoši Galeb �RED: Pingvini ? Pingvin

�RED: Slapniki in ponirki Polarni Slapnik ? �RED: Plamenci ? Plamenec

�RED: Močvirniki Bela čaplja ? �RED: Veslonožci Pelikan

�RED: Golobi in stepske kokoške Golob �RED: Ujede Orel

�RED: Žerjavovci Takaha �RED: Pobrežniki Mormon

RED: Ježevci in sorodniki Ara RED: Kukavice in turaki Kukavica

RED: Sove Sova uharica RED: Kolibriji in hudourniki Kolibri

RED: Vpijati Vodomec RED: Plezalci Tukan

RED: Pevci Vsebuje več kot 5700 vrst ptic. Sinica

HVALA ZA POZORNOST