PRVA POMO PONESREENIM V SNENEM PLAZU Peter Najdenov

PRVA POMOČ PONESREČENIM V SNEŽNEM PLAZU Peter Najdenov, dr. med, SB Jesenice GRS Kranjska gora

PRVA POMOČ PONESREČENIM V SNEŽNEM PLAZU • Število ponesrečencev je približno enako iz leta v leto • Pomebna je predhodna priprava in organizacija • Razlikovanje med različnimi plazovi in kraji • Vedno skrbeti za lastno varnost • Zelo stresen dogodek

NAMEN PREDAVANJA • Spoznati časovni potek dogajanja s ponesrečencem • Spoznati osnovna patofiziološka dogajanja • Osnove prve in nujne medicinske pomoči – Tehnika reanimacije – Osnove splošne podhladitve

ZASUTJE • “ZASUTJE V CELOTI”—zasuta je glava in prsni koš • “DELNO ZASUTJE” • Ponesrečenci zasuti na prostem (smučarji, bordarji, planinci. . . ) • Ponesrečenci zasuti v kočah, avtomobilih. . .

POGOSTNOST PLAZOV

POGOSTNOST PLAZOV (PODATKI ZA ŠVICO 1981 -1998) ŠTEVILO ŽRTEV NA ODPRTEM V ZAPRTEM POPLNO ZASUTI DELNO ZASUTI ŽIVI 1453 (77%) 73, 4% 88, 4% 47, 6% 95, 8% MRTVI 433 (23%) 26, 6% 11, 5% 52, 4% 4, 2% SKUPAJ 1886 (100%) 1434(100%) 452 (100%) 735 (100%) 1151 (100%)

KRIVULJA PREŽIVETJA

KRIVULJA PREŽIVETJA • 10% poškodovance umre v 18 minutah—posledic hudih poškodb • Po 35 minutah še 34% verjetnost preživetja-smrt posledica zadušitve brez zračnega žepa • Latentna faza—počasna smrt zasutih z zračnim žepom in ob podhladitvi—od 35 -90 min • Pozna faza –osnovni razlog je hipotermija in počasna zadušitev

CILJI REŠEVANJA • 90% zasutih lahko preživi, če se jih reši v prvih 15. minutah • 90 minut naj bi bil ciljni čas rešitve vseh ponesrečencev • • Najdaljši čas, ko so odkopali preživelega zasutega na prostem je 44 ur (Italija 1972) Najdaljši čas, ko so odkopali preživelega zasutega v hiši je 13. dni (Avstrija 1951)

KAJ SE DOGAJA POD PLAZOM? • POŠKODBE – Odvisne od vrste snega, terena in poti plazu – V 13% je poškodba vzrok smrti – Pri 60% je poškodbam pridružena poškodba glave

KAJ SE DOGAJA POD PLAZOM? • ZRAČNI ŽEP: – To je vsak prostor okoli ust in nosu – Zrak vzdržuje in omogoča življenje – Počasna zamenjava plinov

KAJ SE DOGAJA POD PLAZOM? • CIRKULACIJA – Centralizacija krvnega obtoka – Možnost fibrilacije pri temperaturi pod 32 stopinjami

HIPOTERMIJA • Normalna telesna temperatura: 37, 5 38, 5 st. C • Sredica------jedro • Merjenje temperature s timpanometrom, sondo v požiralniku, analno

PODHLADITEV=hipotermija • Hipotermija I. Stopnje – Pacient je buden, pri polni zavesti, dregeta, nemir – Temperatura sredice 35— 32. stopinj C • Hipotermija II. Stopnje – Pacient je omotičen, zaspan, ne dregeta – Temperatura sredice 32— 28 stopinj C • Hipotermija III. Stopnje – Nezavesten pacient – Teperatura sredice 28— 24 stopinj C • Hipotermija IV. Stopnje – Nezavesten in ne diha – Temperatura sredice pod 24 stopinj

REŠEVANJE • Zlati cilj je rešiti ponesrečence v času do 90 min ČAS pod 35 min Dihalna stiska stisnjenje aspiracija zamaš. dih. pota nad 35 min podhladitev HITI POČASI VEDNO ISKATI ZRAČNI ŽEP

PRVA POMOČ • PONESREČENCI Z DIHALNO STISKO • PODHLAJENI

PRVA POMOČ • SKUPNO – Odstraniti mokra oblačila – Zaščita pred mrazom in vetrom – Horizontalni položaj – Izogibati se grobim premikom in prepogibanju

PRVA POMOČ—DIHALNA STISKA • Preverjanje zavesti • Sprostitev dihalne poti – Možnost pošk. hrbtenice! • Preverjanje dihanja: vsaj 30 – 45 sek • TPO kot pri zastoju dihanja – Pet začetnih vpihov –. .

ZAKLJUČEK • VARNOST • POMEMBNO JE POZNAVANJE ČASOVNE KRIVULJE PREŽIVETJA, DA LAHKO PREDVIDIMO POŠKODBE • OŽIVLJANJE • OBRAVNAVA PODHLAJENEGA PONESREČENCA

HVALA