PRVA FRANKOFLAMSKA OLA prva pol 15 st n

PRVA FRANKO-FLAMSKA ŠOLA (prva pol. 15. st. ) n n n BURGUNDSKA ŠOLA, 1430– 1470 Nizozemske dežele do l. 1477 pripadajo Burgundiji Razkošno dvorno življenje Svetovljanstvo Pretok glasbenikov, kulture Vpliv glasbenega stila na Francijo, Italijo

ZNAČILNOSTI GLASBE n VOKALNA POLIFONIJA Cerkvene PEVSKE ŠOLE n Vzgoja pevcev in skladateljev n Knežje kapele – n 12 -24 profesionalnih pevcev n INSTRUMENTI: TROBENTE, VIELE, LUTNJE, HARFE, ORGLE n n Razmah meščanske glasbe

ZNAČILNOSTI BURGUNDSKE ŠOLE n n n Pobudnik novega sloga GUILLAUME DUFAY 15. , 16. st. enakovrednost posvetne in duhovne glasbe POSVETNA GLASBA n n CHANSON DUHOVNA GLASBA: MAŠA, MOTET

POSVETNA GLASBA n n POSTOPNO ODPRAVLJANJE RAZLIK MED VOKALNIM IN INSTRUMENTALNIM GLASOM Pomembna oblika : RONDO Tridelni ritem n Členitev s kadencami: DT, ST n

DUHOVNA GLASBA n n n TIPI MAŠ (razdelitev po vlogi C. F. ) DISKANTNE MAŠE TENORSKE MAŠE n Štiriglasna uglasbitev mašnih delov

DISKANTNE MAŠE n LITURGIČNI NAPEV MAŠNIH DELOV SE SPREMINJA V DISKANTU n n Melodične in ritmične parafraze Raba tipičnih obratov in kadenčnih obrazcev

TENORSKE MAŠE n n DELE ordinarija združijo v glasbeno CELOTO (prve: Dunstable) SKUPEN CANTUS FIRMUS n n n Duhovne (gregorijanske) melodije Posvetne melodije Novoustvarjeni c. f. C. F. – TENOR z dolgimi notnimi vrednostmi Ali ritmično živahen in okrašen

MOTET n n n Duhovna vsebina Štiriglasje Spevnost zgornjega glasu Svobodnejše oblikovanje Deloma IZORITMIJA in IZOMELODIKA Tematično variiranje

SKLADATELJI BURGUNDSKE Š. (zgodnjerenesančni slog) n n GUILLAUME DUFAY (ok. 1400– 1474) GILLES BINCHOIS (1400– 1460) Harmonija postaja temelj glasbenega stavka n Dominantne in subdominantne kadence n Vpliv angleške glasbe – vzporedne 3 in 6 n Fauxbourdon n Imitacije so redke (kanon) n

2. franko-flamska šola (druga pol. 15. st. ) n n Vpliv DUFAYA Težišče ustvarjanja: CERKEVNA GLASBA n n Uglasbitve mašnega ordinarija CHANSONI n Bogato okrašene zbirke pevcev

2. franko-flamska šola n n ZNAČILNOSTI: ENAKOVREDNOST GLASOV n n Temelj a cappella polifonije ZAČETEK CELOTNE IMITACIJE – ponavljanje v vseh glasovih

2. franko-flamska šola n n DELITEV ZBOROVSKEGA ZVOKA C. F. se pojavlja v vseh glasovih Dolge notne vrednosti ali n Selitev po glasovih n n Ustvarjanje mnogoglasnih KANONOV