PRST zemlja na Zemlji LOVEK IN PRST SKRB

PRST zemlja na Zemlji

ČLOVEK IN PRST – SKRB ZA NARAVO E T S RA KISI K RASTLIN A PR O IZ A VA J LJUDJE ŽIVALI V OKOLJE ODDAJA KISIK SONČNA KISI K ENERGIJA PRS ZA OBSTOJŽIVLJENJE NUJNO POTREBUJEM O! T SEBI PROUZVAJA HRANO SLADKOR (ZASE) PRST ZAČETEK ŽIVLJENJA

NOVE, MANJ ZNANE BESEDE HUMUS – predelani odmrli ostanki rastlin in živali. ZRNATOST – lastnost, da snov vsebuje zrna. ZRAČNOST – lastnost, da snov vsebuje veliko zraka. PREPUSTNOST – lastnost, da ena snov spusti čez neko drugo snov. RODOVITNOST – lastnost, da daje obilne pridelke. RUDNINSKE SNOVI – drobni delci, ki so v tleh. Topni so v vodi. Nujni so za rast.

PRST JE ZMES. SESTAVA TAL Prst ali zemlja je vrhnji del Zemljine skorje. V njej so delci kamnin in humus. V vmesnih prostorčkih sta še zrak in voda.

HUMUS 2. AS PL T Humus je zgornja plast prsti. V humusu ŽIVIJO drobna BITJA, GLIVE, BAKTERIJE pa tudi večje živali (DEŽEVNIK, STRIGA. . . ). To so razkrojevalci, ki se PREHRANJUJEJO Z ODPADLIMI DELI RASTLIN (listi, iglice, vejice. . . ) IN OSTANKI ŽIVALI. Tako nastanejo mineralne snovi. Čim manjša je žival, manjši so razgrajeni delci.

DELCI KAMNIN IN HUMUS T 3. S A L P 3. PLAST Ø Vsebuje humus, vitamine in minerale potrebne za rast in razvoj rastlin Ø TUKAJ JE TUDI ŽIVLJENJSKI PROSTOR GLODALCEV IN ČRVOV Iz prsti rastline dobivajo vodo, mineralne snovi in del kisika. Prst rastlinam daje tudi oporo za rast.

KAMNITA PLAST T 4. S A PL 4. PLAST Spodnja plast je matična kamnina. Ta je trdna in v njej ni prsti, vode in zraka.

PRST IN RASTLINE Spoznal si že, da so za RASTLIN potrebne naslednje stvari: svetloba, toplota, voda, zrak in prst. V prsti rastline dobijo mineralne snovi, vodo in del zraka. Kjer prsti ni, rastline ne rastejo.

Na Zemlji, kjer ni prsti, ni rastlin SEVERNI IN JUŽNI TEČAJ PUŠČAVE VISOKO V GORAH GLOBOKO NA MORSKEM DNU

Kjer je malo prsti uspevajo rastline Nekatere rastline za svojo rast potrebujejo zelo malo prsti. LIŠAJI MAHOVI KAKTUSI, GRMI

Rastline rastejo na rodovitni prsti

VRSTE PRSTI Poleg humusa, vode in zraka sta v prsti tudi pesek in glina. PESEK naredi prst prepustno in zračno. GLINA pa zadrži vodo.

Prsti razlikujemo po barvi. Prevladujoče so črne, sive, rdeče, rjave, oranžne ali rumene barve.

Prst vsebuje vodo in zrak VODA NAJMANJ VODE ZRAK NAJBOLJ ZRAČNA NAJVEČ VODE NAJMANJ ZRAKA

ONESNAŽENOST PRSTI PRST ONESNAŽIJO ODPADNO OLJE, ONESNAŽENA VODA, TEKOČA GORIVA, KISLI DEŽ, POPLAVE, IZPUHI IN CESTNA SOL, ŠKROPIVA PROTI ZAJEDALCEN, UMETNA GNOJILA.

PONOVIMO SNOV 1. Če bi v gozdu skopali luknjo v zemlji, kako bi si sledile zemeljske plasti od zgoraj navzdol? 2. Po katerih lastnostih smo razlikovali prsti? 3. Kakšna je peščena prst? Izberi dva pravilna odgovora! a) Vsebuje veliko vode. b) Dobro zadržuje vodo. c) Je zelo rodovitna. d) Je dobro prepustna za vodo. e) Je zračna.

4. Pojasni, zakaj je humus pomemben del rodovitne prsti. 5. Zakaj je treba rastline poleti pogosteje zalivati? 6. Kako sta povezani onesnaževanje prsti in onesnaževanje vode? OGLED 1. IN 2. DELA ODDAJE NASTANEK ZEMLJE https: //www. youtube. com/watch? v=KCz. XOxe. Y-60 VIRI: • SLIKE: internetne strani, • BESEDILO: učbenik za 6. razred NIS, NARAVOSLOVJE 6, Ema Dolenc, • OBLIKOVALA: Leila Strmec