PRIPRAVLJENOST OTROK NA VSTOP V OLO AKTIVI MAREC

PRIPRAVLJENOST OTROK NA VSTOP V ŠOLO AKTIVI, MAREC 2016 MOJCA VIDMAR-ČEPON, SVETOVALNA DELAVKA

KDAJ JE OTROK ZREL ZA ŠOLO? • Se zna sam urediti • Zna si zavezati vezalke • Zna počakati na vrsto • Razume navodila in jih upošteva • Zmore si sam pripraviti in nositi svojo torbico

ZRELOST OTROKA OB VSTOPU V ŠOLO • Telesna zrelost • Osebnostna zrelost • Intelektualna/funkcionalna zrelost

TELESNA ZRELOST Otrok mora biti toliko zrel in zdrav, da šola ne bo imela negativnega vpliva na njegovo zdravje. Telesno zrelost oceni zdravnik na sistematskem pregledu. • otrokova teža, višina, razvitost čutil, • sposobnost koncentracije, • razvitost koordinacije gibov, sposobnost hoje, plezanja, skakanja, • razvitost spretnosti rok in prstov.

OSEBNOSTNA ZRELOST Osebnostno zrelost se ugotavlja v pogovoru z vzgojiteljico. Področje osebnostne zrelosti se nanaša na socialno in čustveno zrelost otroka, ki jo opisujejo naslednji kazalci:

OSEBNOSTNA ZRELOST • kako prenaša ločitev od staršev; • kako se obnaša v novem okolju; • kakšen je v odnosu do vrstnikov, kako vzpostavlja stike; • koliko je samostojen; • kako rešuje zaupane naloge; • iniciativnost pri zaposlitvah; • kakšno vlogo ima v skupini otrok, kako z njimi sodeluje; • reakcija na uspeh/neuspeh; • zanimanje za svet okoli sebe; • pripravljenost na učenje in pridobivanje novih znanj; • pripravljenost na sodelovanje z vrstniki, kako organizira igre z vrstniki; • ustrezen odnos do odraslih; • pozna osnovna vljudnostna pravila (pozdravlja, reče prosim in hvala, počaka, da dobi besedo oz. pozornost …)

INTELEKTUALNA/FUNKCIONALNA ZRELOST OTROK JE INTELEKTUALNO ZREL ZA ŠOLO, KADAR ZNA: • povedati osnovne podatke o sebi; • razlikuje osnovne barve; • ima primerno razvit govor in besedni zaklad (uporablja 1800 – 2200 besed); • govori popolne povedi, govor je razumljiv; • zna opisati predmete, pojave (klasifikacija po več lastnostih); • pripoveduje kratke zgodbe; • sam pripoveduje zgodbo ob risbah; • prepoznava nekaj črk abecede; • razume predloge (na, pod, pred …); • opazi podobnosti med predmeti in jih zna opisati; • se orientira v času (zjutraj – zvečer, prej – pozneje); • odgovarja na preprosta vprašanja (kdaj, zakaj, kako), -; • prešteva do 10; • riše človeka iz 2 ali 3 delov (shematsko); • riše hišo, drevo, človeka … (risba je prepoznavna); • prerisuje preproste like; • barva do črte; • reže s škarjami po ravni črti; • razume navodila; • pozna levo in desno; • varno prečka cesto.

KAKO LAHKO STARŠI IN VZGOJITELJI SPODBUJAMO RAZVOJ ZRELOSTI PRI OTROKU: • veliko gibanja z izkušanjem najrazličnejših gibalnih področij in površin; • veliko risanja, barvanja; • rezanja, lepljenja; • oblikovanja s plastelinom, glino; • igranja z drobnim materialom; • skupno branje, pripovedovanje zgodbic; • opisovanje, opazovanje; • poslušanje; • spodbujanje k samostojnosti; • spodbujanje lastnega interesa za učenje (ne siljenje); • učenje skozi igro in vključevanja otrok v vsakdanje dejavnosti.

POMEN BRANJA IN POGOVORA Z OTROKOM Kakovostne otroške knjige vključujejo 3 krat več besed kot otroške televizijske oddaje ali pogovor odraslih z otrokom. Skupno branje vpliva predvsem na razumevanje večjega števila besed. Otroci z omejenim jezikovnim kodom, ki ne razumejo vzgojiteljice, se bodo posredovane vsebine pogosto naučili na pamet. Sami ne bodo zmogli narediti posplošitev principov in miselnih operacij v različnih govornih kontekstih, ker jezik ne bo odigral vloge posrednika, ki bi otrokom omogočil lastno refleksijo in razmišljanje.

VPIS V ŠOLO • Starost • Šolski okoliš (želja po vpisu v drugo osnovno šolo) • Otroci s posebnimi potrebami • Obvestilo o vpisu ali odlogu

ODLOŽITEV ŠOLANJA • Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. • Ob vpisu otroka v osnovno šolo se lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. • Učencu se med šolskim letom v 1. razredu lahko na predlog staršev oziroma na predlog šolske svetovalne službe ali zdravstvene službe v soglasju s starši iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje za eno leto. • Če starši razmišljajo o odložitvi všolanja, naj bi to povedali vzgojiteljici svojega otroka na pogovornih urah ali svetovalni službi. Skupaj se lahko pogovorijo o vprašanjih, ki jih imajo starši in razlogih za skrb.

ZAKONODAJA O VPISU V ŠOLO ZAKON O OSNOVNI ŠOLI (44. -49. ČLEN) • Ob vpisu otroka v osnovno šolo se lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. • Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. • Psihološka ocena otroka • Pripravljenost otroka za vstop v šolo ugotavlja komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj oziroma učitelj. • O ugotovitvah komisije morajo biti starši obveščeni najmanj tri mesece pred začetkom pouka. • Na odločitev komisije iz tretjega odstavka je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister.

POSLEDICE VŠOLANJA NEZRELEGA OTROKA… … so lahko daljnosežne: • pri otroku se pojavi nezaupanje vase, negativen odnos do šole; • slaba samopodoba; • izrazitejše učne težave.

“Poskrbeti moramo, da bo imel vsak otrok enake možnosti: toda ne takih, da bi postal kot drugi, ampak take, da bo postal drugačen – da bi prepoznal svoje edinstvene sposobnosti. ” (J. Fischer) » Če delamo vse za otroka, potem otroku nič več ne preostane. Kajti otroku vzamemo iz rok lastno dejavnost in odvečna mu je lastna pobuda. Otrok dobi vtis, da je naše prizadevanje zanj le naš interes in naša korist, ne njegova. «

HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN LEP DAN VAM ŽELIM!