Primerjava modelov univerzitetnih knjinic Avtorica dr Irena Sapa

Primerjava modelov univerzitetnih knjižnic Avtorica: dr. Irena Sapač Posvetovanje ZBDS, Otočec 2003

PODROČJA ANALIZE MODELOV: - univ. knj. v knjižničnem sistemu države - pravni in finančni okvir - zgodovinski razvoj - organizacijska struktura

- kadri - celotna knjižnična zaloga - letni prirast - financiranje nabave - uporabniki in izposoja - uvajanje informacijske tehnologije - vizija uvajanja org. in tehnol. novosti

UNIVERZITETNA KNJIŽNICA GRADEC

UNIVERZITETNA KNJIŽNICA GRADEC

UNIV. KNJ. V KNJ. SISTEMU DRŽAVE DUNAJ Univerza Veterinarska univerza Tehniška univerza Agronomska univerza Univerza gospod. ved Univerza za uporabno umetnost Univerza za glasbo in upodab. umet.

GRADEC Univerza Karla Franca Tehniška univerza Univerza za glasbo in upodab. umet. SALZBURG Univerza za glasbo in upodab. umet. INNSBRUCK Univerza LEOBEN Montanistična univerza LINZ Univerza za umetn. in ind. oblikov. CELOVEC Univerza

PRAVNI IN FINANČNI OKVIR Zvezno ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo 1970 - pobuda za reformo univerz in univ. knj. 1975, 1993 in 2002 Zakon o organizaciji univerz UOG – Universitätsorganisation Gesetz Senat univerze Knjižnična komisija

Cilj reforme : -zagotoviti ustrezni pravni status v okviru države in univerze - ob zadostnem številu kadrov in finančnih sredstev zagotoviti optimalno k uporabnikom usmerjeno ponudbo knjižničnega gradiva in informacij za pedagoško in raziskovalno delo - pri načrtovanju univerz je potrebno upoštevati potrebe knjižnic in njihovih uporabnikov

ZGODOVINSKI RAZVOJ 1573 – Jezuiti v Gradcu ustanovijo kolegij s knjižnico 1773 – Marija Terezija podeli status javne knjižnice 1807 – pravica do obveznih izv. za Štajersko 1825 – Instrukcije za univerzitetne knjižnice 1827 – Graški licej ponovno postane univerza 1895 – novi prostori univerze in knjižnice

1925 – Pruske instrukcije in predmetni kat. 1945 – prostorska širitev 1978 – pričetek uvajanja inf. tehnologije 1983 – prenos abecednega kat. na mikrofiš 1996 – novi prostori za knjižnico Fakultete pravnih, družbenih in gospodarskih ved ter osrednjo knjižnico 1996 – ureditev mediateke

Organigram Univerze v Gradcu

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Bibliotheksdirektorin. Stellvertreter Verwaltungsbüro

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Budget- und Gebäudeverwaltung Fachabteilung 1: Erwerbung und Buchbearbeitung Fachabteilung 2: EDV und Information Fachabteilung 3: Benützung Fachabteilung 4: Sondersammlungen Fachabteilung 5: Madiathek

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Fachabteilung 6: Fakultätsdienst Fachabteilung 7: Dezentrale Bibliotheken Re. So. Wi-Fakultätsbibliothek Fachbibliothek für Anglistik u. Amerikan. Fachbibliothek für Erziehungswissen. Fachbibliothek für Geschichte Fachbibliohek für Geographie Fachbibliothek für. Germanistik Fachbibliothek für Mathematik Fachbibliothek für Romanistik Fachbibliothek für Slawistik Fachbibliothek für Übersetzer

Področja strokovnih referentov v U. k. Gradec A Buch- unid Bibliothekswesen Allg. Hochschulwesen B Religion, Theologie C Philosophie Frauenforschung D Recht, Verwaltung E Wirtschafts- und Sozialwissenschaften F Politik Ga Allg. Sprachwissenshaften Gb Allg. Literaturwissenschaften Gc Klassische Philologie Gd Germanistik Skandinavistik Ge Anglistik, Amerikanistik Gf Romanistik Gg Slawistik Gh Indogermanistik, Orientwissenschaften H Schöne Literatur, Belletristik I K L M Psychologie, Pädagogik Bildende Kunst Musik, Theater, Film Geschichte Volkskunde N Umweltwissenschaften O Geographie, Reisen P Medizin Q Allegemeine Naturwissenschaften R Organische Naturwissenschaften S Anorganische Naturwissenschaften Sb Astronomie Sf Physik Sg Chemie Sh Mathematik, Informatik, Neue Medien T Technik, Gewerbe, Industrie U Land- und Forstwirtschaft V Sport

OSREDNJA KNJIŽNICA FAK. , STROK. IN INŠT. KNJIŽNICE SKUPAJ EUR 1. 316. 200 1. 487. 760 2. 803. 960 SIT 309. 307. 000 349. 623. 600 658. 930. 600 101 37 138 2. 248. 175 773. 000 3. 021. 175 LETNI PRIRAST -- -- 36. 081 TEKOĆI NASLOVI SERIJSKIH PUBLIKACIJ -- -- 3. 517 SKUPNO ŠTEVILO UPORABNIKOV -- -- 19. 121 ŠTEVILO ŠTUDENTOV -- -- 16. 319 IZPOSOJA, SKUPAJ -- -- 1. 100. 768 FINANČNA SREDSTVA ZA NABAVO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V KNJIŽNICI SKUPEN KNJIŽNI FOND

FAKULTETNE IN STROKOVNE KNJIŽNICE ZAP. ŠT. KNJIŽNICA KNJ. FOND ŠTEVILO ZAPOSLENIH V KNJIŽNICI 1 FAKULTETNA KNJIŽNICA ZA PRAVNE, DRUŽBOSLOVNE IN EKONOMSKE VEDE 314. 000 16 2 STROKOVNA KNJIŽNICA ZA ANGLISTIKO IN AMERIKAN. 92. 000 2 3 STROKOVNA KNJIŽNICA ZA GEOGRAFIJO 37. 000 3 4 STROKOVNA KNJIŽNICA ZA ZGODOVINO 68. 000 3 5 STROKOVNA KNJIŽNICA ZA GERMANISTIKO 64. 000 3 6 STROKOVNA KNJIŽNICA ZA MATEMATIKO 64. 000 2 7 STROKOVNA KNJIŽNICA ZA PEDAGOGIJO 22. 000 2 8 STROKOVNA KNJIŽNICA ZA SLAVISTIKO 60. 000 2 9 STROKOVNA KNJIŽNICA ZA ROMANISTIKO 34. 000 2 10 STROKOVNA KNJIŽNICA ZA PREVAJALSTVO 18. 000 2 773. 000 37 Σ SKUPAJ

UVAJANJE INF. TEHNOL. 1978 - dostopnost do zbirk v obliki on-line 1979 - GRIBS 1986 - BIBOS 1988 - CD-ROM 1992 - CD-ROM v mreži 1995 - prenos rokopisov v elektronsko obliko 1999 – ALEPH 2002 – menjava programske opreme mreže CD-ROM 2002 – nova domača stran 2002 – projekt VIDEO-CLIP

VIZIJA UVAJANJA ORG. IN TEH. NOVOSTI - ohraniti vodilno vlogo med avstrijskimi knjižnicami pri uvajanju novih tehnologij - skrbeti za ohranjanje dragocenih zgodovinskih zbirk s projekti kot je UNESCO projekt Memory of the world

UNIVERZITETNA KNJ. BAYREUTH

UNIVERZITETNA KNJ. BAYREUTH

UNIV. KNJ. V KNJ. SISTEMU DRŽAVE

UNIV. KNJ. V KNJ. SISTEMU DRŽAVE

PRAVNI IN FINANČNI OKVIR Bavarsko ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in umetnost (Bayerisches Staatsministerium für Unterricht, Kultur, Wissenschaft und Kunst) Senat Knjižnična komisija (Bibliothekskomission)

ZGODOVINSKI RAZVOJ 1975 – ustanovitev Univerze Bayreuth 1987 – preselitev knjižnice v novo stavbo Zapuščine : Kanclijska knjižnica (1735), Knjižnica gimnazije Christian-Ernestinum Knjižnica Zgodovinskega društva dežele Oberfranken

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

KADRI, FINANCE, KNJ. ZALOGA, PRIRAST, UPORABNIKI, IZPOSOJA FINANČNA SREDSTVA ZA NABAVO EUR SIT ŠTEVILO ZAPOSLENIH V KNJIŽNICI KNJIŽNIČNA ZALOGA 3. 863. 262 907. 866. 570 79 1. 473. 421 LETNI PRIRAST 52. 844 TEKOČI NASLOVI SER. PUBLIKACIJ 3. 968 SKUPNO ŠTEVILO UPORABNIKOV ŠTEVILO ŠTUDENTOV IZPOSOJA SKUPAJ 15. 330 8. 233 1. 313. 672

ODDELČNE KNJIŽNICE ZAP. ŠT. KNJIŽNICA KNJ. FOND 53. 542 1 ODD. KNJ. ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO 2 ODD. KNJ. ZA MATEMATIKO IN FIZIKO 3 ODD. KNJ. ZA GEOLOGIJO 4 ODD. KNJ. ZA PRAVO IN EKONOMIJO 256. 175 5 ODD. KNJ. ZA SPL. KULTURO 148. 891 6 ODD. KNJ. ZA GLASBO SKUPAJ 151. 135 51. 956 20. 032 681. 731

UVAJANJE INF. TEHNOLGIJE 1987 - SOCRATES 1995 - CD-ROM v mreži 1998 – podsistemi izposoje SIAS 2000 – medknjižnična izposoja online 2000 – podsistem nabave SIERA 2000 – elektronska časopisna knjižnica (skupaj z Univerzitetno knjižnico Regensburg) 2002 – EFI (Elektronische Fachinformation) v okviru konzorcija bavarskih knjižnic

VIZIJA UVAJANJA ORG. IN TEH. NOVOSTI: Samo to kar se spreminja, ima prihodnost.

UNIVERZITETNA KNJ. MARIBOR

UNIV. KNJ. V KNJ. SISTEMU DRŽAVE Univerzitetni knjižnični sistemi v Sloveniji: - sistem knjižnic Univerze v Ljubljani NUK, CTK in visokošolske knjižnice - sistem knjižnic Univerze v Mariboru UKM in 7 visokošolskih knjižnic - Univerza na Primorskem Razlike: zgodovinski razvoj, velikost, org. model

PRAVNI IN FINANČNI OKVIR 1982 - Zakon o knjižničarstvu 1993 - Zakon o visokem šolstvu 1994 - Odlok o preoblikovanju Univ. v Mar. 1996 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odl. 2000 - Odlok o preoblikovanju Univ. v Mar. 2001 – Zakon o knjižničarstvu Financerji: MŠZŠ, MOMB

ZGODOVINSKI RAZVOJ 1903 - Knjižnica Zgodovinskega društva 1918 - pričela je dobivati obvezne izvode iz Slovenije in se pričela razvijati v študijsko knjižnico 1925 - dobila je uradno ime Študijska knjižnica

ZGODOVINSKI RAZVOJ 1959 - postala je osrednja knjižnica visokega šolstva v Mariboru 1959 – ustanovljene prve knjižnice pri višjih šolah 1970 - Visokošolska in študijska knjižnica 1975 - kot soustanoviteljica Univerze v Mariboru preimenovala v Univerzitetno knjižnico se je 1988 - preselila se je v novo stavbo 1996 - postala je članica Univerze v Mariboru 1997 – Statut Univerze v Mariboru opredeli UKM kot osrednjo univerzitetno knjižnico 1998 – Maistrova knjižnica

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

UKM KNJIŽNICA TF KNJIŽNICA EPF KNJIŽNICA PEF KNJIŽNICA FOV KNJIŽNICA PF KNJIŽNICA FK KNJIŽNICA VZŠ

KADRI, FINANCE, KNJ. ZALOGA, PRIRAST, UPORABNIKI, IZPOSOJA KNJIŽNICA FINANČNA SREDSTVA ŠT. ZAPO S. SKUPNI KNJIŽ. FOND LETNI PRIRAST NASLOVI ŠT. SER. PUBL. PORABN IKOV IZPOSOJA UKM 88. 103. 963 78 869. 191 28. 092 2. 277 - 747. 779 TF 54. 301. 000 8 86. 625 2. 718 379 - 39. 521 EPF 34. 786. 000 7 94. 784 3. 559 354 - 149. 354 PEF 17. 382. 000 8 123. 289 6. 466 423 - 158. 282 FOV 12. 241. 000 5 39. 879 1. 794 142 - 6. 699 PF 9. 600. 000 3 30. 406 1. 315 140 - 18. 032 FK 8. 314. 000 2 23. 452 860 178 - 11. 531 VZŠ 4. 982. 000 2 5. 413 877 68 - 9. 119 FAK. KNJ. SKUPAJ 141. 706. 000 35 403. 848 17. 589 1. 684 - 392 -538 IKM IN FAK. KNJ. SKUPAJ 229. 809. 963 113 1. 273. 039 45. 681 3. 961 21. 153 1. 140. 317

UVAJANJE INF. TEHNOLOGIJE 1984 - uvedla je informacijsko teh. v izposojo 1985 - vzajemna baza Bibliografije univ. učiteljev 1987 - dostop do inf. şervisa DIALOG 1990 - ponudila uporabnikom CD-ROM 1995 - uvedla je univerzitetno mrežo CD-ROM 1996 – osrednji računalnik s podatki gradiva vseh knjižnic Univerze v Mariboru nameščen v UKM

- Internet Dialog, STN Web of Science Direct Emerald EBSCO-EIFL Engeneering Village

VIZIJA UVAJANJA ORG. IN TEH. NOVOSTI Vrhunska tehnologija v hiši prijaznih ljudi.

VREDNOTENJE MODELOV UNIV. KNJ. GRADEC - starejša evropska univ. knj. z obširnim fondom in velikim številom razdrobljenih fakultetnih, strokovnih in inšt. knj. , ki je spoznala, da je ta model neučinkovit in da je treba preiti na nove oblike

UNIVERZITETNA KNJ. BAYREUTH -model novejše univ. knj. po klasifikaciji Bavarskega ministrstva za izobraževanje, kulturo, znanost in umetnost - sprejelo ga je 7 bavarskih univ. knj. , večinoma s preselitvijo v nove stavbe - 4 bavarske univ. knj. model starejših knj.

UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR - knjižnica, ki se je razvila iz knjižnice Zgodovinskega društva v študijsko in kasneje univerzitetno knjižnico in je spoznala, da je potrebno uvajati nove organizacijske oblike v osrednji univerzitetni knjižnici in povezave z visokošolskimi knjižnicami v knjižnični sistem univerze (KISUM)