PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI Prehranjevalne verige Rastline proizvajajo

PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI

Prehranjevalne verige • • Rastline proizvajajo kisik, ki je bistven za življenje na zemlji. Rastline so hrana rastlinojedcem rastlinojedci so hrana mesojedcem žuželke oprašujejo rastline živa bitja so med seboj tesno povezana

Kdo se hrani s kom? MIŠ PŠENICA LISICA

PŠENICA MIŠ LISICA • Če povežemo živa bitja, ki so drugemu hrana dobimo PREHRANJEVALNO ________VERIGO _______. Prenos energije • snovi v hrani se v prehranjevalni verigi prenašajo označimo s • s hrano živali dobijo energijo, prenaša se tudi energija puščicami

• Posamezno živo bitje v prehranjevalni verigi imenujemo ČLEN. • Iz člena na člen se prenaša vse manj energije, zato verige ne morejo biti dolge. • • Imajo od 3 do 6 členov. Vsaka prehranjevalna veriga se začne z rastlino. Drugi člen v prehranjevalni verigirastlinojed je ______. ec Naslednji členi pa somesojedci _____.

Prehranjevalni spleti • živali se prehranjujejo z različno hrano, nastajajo različne prehranjevalne verige • različne prehranjevalne verige se prepletejo v prehranjevalne splete • Ena vrsta rastlin je lahko hrana različnim vrstam živali. Ena vrsta živali pa se lahko hrani z različnimi vrstami rastlin. • živali s pestrejšo prehrano lažje preživijo

Če je ne nekem življenjskem prostoru veliko različnih vrst rastlin in živali je ta življenjski prostor stabilen. več prehranjevalnih verig in spletov Življenjski prostor v katerem je malo vrst je nestabilen. malo prehranjevalnih verig in spletov štorklja kača kuščar vidra žaba riba pajek žuželke Travniške rastline polž deževnik solata odmrli listi alge

RAZKROJEVALCI • Organske snovi, ki jih potrošniki (mesojedci) niso porabili ostanejo v okolju. • Razkrojevalci te snovi razkrojijo do majhnih delcev in potem do rudninskih anorganskih snovi, ki jih rastline – proizvajalci spet lahko vgradijo v svoje telo. • Glive in bakterije DOMA: razkroj rastlinskih ostankov rodovitna prst humus, z njo lahko gnojimo vrtno zemljo