PREHRANA V SREDNJEM VEKU TEHNINI DAN DELO NA

PREHRANA V SREDNJEM VEKU TEHNIČNI DAN DELO NA DALJAVO – INTERNO GRADIVO OŠ MIRANA JARCAČRNOMELJ, MATEJKA SKRBINŠEK

V ČASU OBILJA • Prebivalstvo vseh slojev v srednjem veku je rado na obilno jedlo in pilo, predvsem ko so prišli boljši časi po letih lakote in pomanjkanja. • Srednji vek ni poznal vseh jedi, ki jih pripravljamo danes v moderni domači kuhinji. Niso poznali nekaterih osnovnih sestavin, kot so koruza, krompir, fižol, itd. Najbolj so se posluževali žit, stročnic (grah, bob, leča, ajda), korenja, kumar, redkvic, čebule, česna, maka, zelja, repe in buč.

POMEMBNI ŽIVILI STA BILI KRUH IN MESO Poleg mesa je bil v srednjeveški kuhinji pomemben kruh, tudi zaradi krščanske simbolike. Vzgajali so žita: pšenico, piro, rž, ječmen, oves, od 15. stol. dalje pa tudi ajdo. Iz žitaric so kuhali močnik ali mesili in pekli kruh. Domača ognjišča (ognjiščnice in pri bogatih kaminska kuhinja) so bila neprimerna za dobro peko kruha. Zato so testo nosili pekom.

POLEG ŽITA IN STROČNIC SO JEDLI SADJE MLEKO, ML. IZDELKE IN MESO Pridelovali so sadje kot so grozdje, jabolka, slive, breskve, češnje, višnje in orehe. Ukvarjali so se seveda tudi s kmetijstvom, kjer so vzrejali govedo, svinje, perutnino in ovce. Ker seveda traktorjev takrat še niso imeli, so za vleko uporabili predvsem govedo. Služilo jim je tudi kot vir mleka, kože in rogov.

KAKO SE JE PREHRANJEVAL KMET? Kmečko prebivalstvo ni jedlo veliko mesa in rib, saj je le to predstavljalo bolj luksuzno hrano, ki so jo morali pogosto dajati kot desetino svojim gospodarjem. Kmetje so pogosteje jedli kašo, sir in mleko.