Preglednice III gimnazija Maribor Informatika Zgodovina Visicalc 1979

Preglednice III. gimnazija Maribor Informatika Zgodovina: -Visicalc, 1979 – program za izračunavanje v tabelah - Lotus 1 -2 -3, 1983 – program za računanje s tabelami za osebne računalnike

Osnove preglednic • Podatki v preglednicah so razporejeni v vrstice in stolpce. • Presečišče vrstice in stolpca imenujemo celica. • Vanjo lahko vpišemo podatke.

Osnove preglednic • Vrstice preglednic so označene s številkami, stolpci pa s črkami. • Vsaka celica v preglednici ima svoj naslov. Celico lahko sami poimenujemo. • Naslov je sestavljen: iz oznake vrstice in stolpca, npr. C 3. • Kadar želimo v preračunavanje vključiti več celic jih združimo v blok. • Označimo ga z dvemi pikami. . ali dvopičjem : npr. : A 1 : C 2 vključuje celici A 1, A 2, B 1, B 2, C 1 in C 2. • Bloki so praviloma pravokotne oblike, lahko pa tudi nepravilne, ki pa so iz več pravokotnih oblik. Bloke združujemo s podpičjem.

Osnove preglednic V celice lahko vpisujemo različne podatke: -Niz znakov (če začnemo pisati s črkami) -Število (lahko je tudi +, -, decimalno piko, dodan %, E eksponent) -Matematični izraz – je ključni element preglednic; z njim določimo odvisnost enih podatkov od drugih. Osnovni matematični izraz vsebuje: števila, imena celic in matematične operatorje, npr. =A 1+B 1 - Funkcije – kadar želimo v izrazu uporabiti določeno vrednost npr. vsota (SUM), povprečje (AVERAGE), … Podatke v preglednici lahko: brišemo, prenašamo, prepisujemo, spreminjamo, izračunavamo nove oz. podatke predstavimo s slikami (grafikoni).

Analiza “kaj – če” Z analizo “kaj – če” ugotavljamo, kako smiselno spreminjanje podatkov vpliva na rezultat. Tipična vprašanja: -Koliko bi se podražili izdelki, če bi se gorivo podražilo za 20 %? -Koliko bi se zmanjšal dobiček, če bi plače povečali za 5 %? Analizo lahko uporabimo tudi za simulacijo različnih zapletenih poslovnih računanj npr. preračunavanje davkov in prispevkov v odvisnosti od prometa in stroškov itd.

Grafikoni S programi za obdelavo preglednic lahko tudi slikovno predstavimo informacije, ki so prikazane s številskimi podatki. Takšno predstavitev imenujemo grafikon. Z grafikonom povečamo razumljivost in berljivost v preglednici zbranih podatkov, predstavimo želeno informacijo. Vsak grafikon ni primeren za prikaz vseh podatkov. Prodaja 21% 30% 23% 26% 1. četrtletje 2. četrtletje 3. četrtletje 4. četrletje

Histogram • Histogram izberemo, kadar primerjamo podatke ali jih vrednotimo med seboj. • V njem predstavimo podatke s trakovi – dolžina traku odslikava velikost podatka. • Površina histograma je omejena z vodoravno in navpično osjo, na katerih je v določenem merilu prikazana lestvica, s katero prikazujemo podatke. Vsaka os ima naslov. • Če v histogramu predstavljamo več skupin podatkov, uporabimo za vsako skupino svoj trak. Dodamo tudi legendo. • Obrnjeni histogram (trakovi rastejo od leve proti desni) uporabljamo takrat, kadar imamo malo podatkov, razlike med njimi pa so velike.

Histogram 250 200 150 prod. cena proiz. stroški 100 50 0 stol miza okno

Lomljenka Series 1 • Lomljenka prikazuje razvoj pojavov v določenem časovnem obdobju. • Uporabljamo jo za predstavitev dinamičnih informacij. • Imamo horizontalno in vertikalno os, na obeh imam lestvico. • Vsaka os ima naslov. • Lomljenki lahko tudi dodamo naslov, s katerim opredelimo pojav, ki ga prikazujemo. Prodaja 10000 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 1. četrtletje 2. četrtletje 3. četrtletje 4. četrletje