Predstavitev obveznosti s podroja varnosti in zdravja pri
Predstavitev obveznosti s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti s področja grafične dejavnosti 29. 5. 2015, Ankaran mag. Katarina Železnik podružnica Ljubljana IVD Maribor p. o.
Kratek pregled zakonodaje na področju varnosti pri delu Krovni zakon: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, ZVZD-1) Nekaj pojmov: • Kdo je delavec • Kdo je delodajalec • Izvajalec medicine dela • Delodajalec kot strokovna oseba za varnost in zdravje pri delu • Samozaposlena oseba
Izdelava pisne Izjave o varnosti z oceno tveganja (IOT) Obveznost izdelave za vse delodajalce, ne glede na dejavnost in statusno obliko! Kdo jo lahko izdela: ü delodajalec sam, če izpolnjuje pogoje (opravljen splošni del strokovnega izpita ali prilagojeno strokovno usposabljanje) ali ü Zunanja strokovna služba z dovoljenjem za delo (MDDSZ) ü Samozaposlena oseba – lahko izdela sam brez zgornjega pogoja Enako velja za revizije!
Nove vsebine v oceni tveganja § Promocija zdravja na delovnem mestu Obveznost delodajalca: analiza stanja, izdelava načrta promocije zdravja, spremljanje izvajanja aktivnosti http: //www. ozs. si/Za%C 4%8 Dlane/Svetovalnicenter/Varnostinzdravjepridel u/Na%C 4%8 Drtpromocijezdravja. aspx Smernice in uporaba Možne aktivnosti promocije zdravja: • zdrava prehrana • telesna aktivnost • preprečevanje poškodb pri delu in poškodb izven dela • ergonomski ukrepi na delovnem mestu • organizacijski ukrepi • preprečevanje in obvladovanje stresa in psihosocialnih tveganj • preprečevanje in obvladovanje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja, psihosocialnega tveganja na delovnem mestu
Alkohol in prepovedane droge na delovnem mestu ZVZD-1 uvaja popolno prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc. Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca. Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.
Priprava internega akta - delavci morajo biti seznanjeni z vsebino pravilnika pred sprejetjem, - objaviti ga je potrebno na običajen način, - v kolikor so delavci organizirani v sindikatu, mora predhodno privolitev za sprejem akta podati sindikat, - kje se pojavljajo napake? - sodna praksa
Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov Uradni list RS, št. 83/2011 2. člen Psihoaktivne snovi so: • zdravila, ki so v skladu s predpisi o označevanju zdravil označena s polnim trikotnikom v rdeči barvi (trigonik – absolutna prepoved upravljanja vozil), • zdravila, ki so v skladu s predpisi o označevanju zdravil označena s praznim trikotnikom v barvi teksta (trigonik – relativna prepoved upravljanja vozil) izpolnjen trikotnik – absolutna prepoved vožnje v času terapije prazen trikotnik – relativna prepoved OPOZORILO V NAVODILU O UPORABI
Obveznost delodajalca Pridobitev podatkov o delovnem mestu (obremenitve, obremenjenosti, zahteve, … ): ü Določitev posebnih zdravstvenih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela! ü Revizija ocene tveganja ü Priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki - Zagotavljanje zdravstvenih pregledov pri izvajalcu medicine dela - Odločitev za testiranje (v primeru indikacije, v skladu z internimi pravilniki v posameznih organizacijah) - Priprava načrta promocije zdravja (smiselno vključevanje PAS)
Psihosocialna tveganja na DM Zakonske podlage za ukrepanje izhajajo iz 47. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013) in ZVZD-1 Ugotoviti stopnjo tveganja za trpinčenje, nadlegovanje in druge oblike psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev (anketa, vprašalnik, razgovor, …) Priprava internega akta (pravilnik, …), obvezna predhodna seznanitev delavcev z aktom
Kaj naj zajema interni akt? I. Osnovni namen in cilj: • povečati ozaveščenost in razumevanje resnosti problemov spolnega in drugega nadlegovanja, trpinčenja v delovnem okolju, • pravočasno prepoznati tipične znake in pojave, ki lahko pokažejo na obstoj spolnega in drugega nadlegovanja, trpinčenja v delovnem okolju, • zagotoviti delodajalcu in delavcem dokument za prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje problemov spolnega in drugega nadlegovanja, trpinčenja Način objave akta/na običajen način za delodajalca, obvezna predhodna seznanitev in odobritev s strani sindikata, če so delavci organizirani v sindikatu
Katero dokumentacijo lahko pripravimo sami? - Izdelava navedenih internih aktov - Izdelava načrta promocije zdravja, - Izdelava Izjave o varnosti z oceno tveganja – samo za samozaposlene velja, da si lahko sami izdelajo IOT (ob pomoči osnutkov, …)
Nevarne snovi na delovnem mestu Kaj določa ZVDZ-1 v primeru uporabe nevarnih snovi? • Za nevarne kemične snovi moramo imeti varnostni list, v katerem so navedeni vsi varnostno-tehnični podatki, pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi, • zagotavljanje varnostnih ukrepov, ki izhajajo iz VL. • Popis nevarnih snovi • Osebna varovalna oprema, če je potrebno • Novi piktogrami za zmesi s 1. 6. 2015 (CPL Uredba)
Obveznosti na področju varstva pred požarom • Požarni red z obveznimi prilogami, načrt evakuacije in požarni načrt se izdela po Pravilniku o požarnem redu in določa objekte, za katere je treba izdelati požarni red, požarni načrt in načrt evakuacije, obveznosti delodajalca, vsebino in pogoje za izdelavo požarnega reda, požarnega načrta ter načrta evakuacije. • Izdela ga lahko oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz varstva pred požarom
• Požarni red je interni akt lastnika oziroma uporabnika objekta. • Izvleček iz požarnega reda, načrt evakuacije in požarni načrt morajo biti izobešeni na vidnem mestu!
• Načrt evakuacije in požarni načrt se izdela v primeru, kadar je ocena požarne ogroženosti 3 ali več oz. je v objektu lahko več kot 100 uporabnikov. Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje. • Požarni načrt je namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalnim enotam. Gasilske enote uporabljajo požarni načrt za potrebe opravljanja operativnih nalog. Lastnik ali uporabnik objekta mora en izvod podpisanega požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju objekta.
Ocena požarne ogroženosti objekta • izdela se s strani pooblaščenih oseb za izvajanje varstva pred požarom po (Pravilniku o metodologiji za ugotavljanje požarne ogroženosti). • določi se stopnja požarne ogroženosti in sicer od 1, ki pomeni majhno požarno ogroženost do 6, ki pomeni zelo veliko požarno ogroženost. • od stopnje požarne ogroženosti je odvisna izdelava načrtov evakuacije in požarnih načrtov kot tudi program usposabljanja zaposlenih.
Usposabljanje za varstvo pred požarom (VPP) • Zakonodaja predpisuje, da morajo biti tudi vsi zaposleni usposobljeni za varstvo pred požarom, za kar mora poskrbeti delodajalec, zlasti ob: ü nastopu dela, ü premestitvi na drugo delovno mesto, ü razporeditvi na drugo delo ali ob spremembi oziroma uvajanju nove tehnologije. • Usposabljanje zaposlenih se izvaja v skladu s programi usposabljanja iz 2. člena Pravilnika o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom • Ustrezen program usposabljanja pripravi delodajalec ali pooblaščena oseba • Pred izvajanjem programa usposabljanja, mora le tega potrditi delodajalec, lastnik ali uporabnik objekta, v katerem se usposabljanje izvaja.
Obveznosti delodajalca: • vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njemu mora biti usposobljen za varstvo pred požarom in seznanjen s požarnim redom, • določiti zaposlene, ki se usposobijo za gašenje tako, da lahko opravljajo požarno stražo, • določiti število, vrste in načine usposabljanja oseb, odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, glede na vrsto dejavnosti, požarno ogroženost in število zaposlenih v izmeni, • poskrbeti za praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije (enkrat letno) v kolikor je za objekt izdelan načrt evakuacije.
Usposabljanje za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije • po programu, ki je predpisan za zaposlene • ter še posebej za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije tudi na podlagi programov, ki morajo obsegati glede na razmere v delovnem okolju, nevarnosti za nastanek požara in praktično uporabo opreme, naprav in sredstev za gašenje požara v delovnem okolju ter poznavanje načrta evakuacije. • preizkus usposobljenosti obsega poznavanje nevarnosti za nastanek požara in usposobljenosti za praktično uporabo opreme, naprav in sredstev za gašenje požara v delovnem okolju. • osebe, usposobljene za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, sodelujejo tudi pri letnem praktičnem usposabljanju za izvajanje evakuacije.
Požarna straža (povzeto po priročniku-Priporočilo za izvajanje požarnih straž) • vroča dela-delovne operacije, ki lahko zaradi procesa segrevanja povzročijo požar ali eksplozijo, to so zlasti rezanje, varjenje, brušenje, uporaba odprtega plamena ipd. ) • v delovnem procesu predstavljajo posebno nevarnost, saj se izvajajo večinoma v prostorih ali na mestih, ki za izvajanje vročih del niso primerna. • ca 10 % požarov povzročijo vroča dela, kot so varjenje, brušenje ipd. , ki jih izvajalci izvajajo brez ustrezne požarne straže. • na letni ravni nastane največ požarov pri izvajanju vročih del med varjenjem, sledi plamensko rezanje, nato brušenje in rezanje z rezalko. Pri vseh teh procesih žareči in vroči delci ter iskre letijo v okolico skozi ozke špranje v druge prostore, kjer lahko zanetijo požar.
Redni pregledi sistemov aktivne požarne zaščite • Za vgrajeno aktivno požarno zaščito mora delodajalec poskrbeti za redne preglede (npr. varnostna razsvetljava, naprave za javljanje požara, požarna centrala, razni stabilni gasilni sistemi, itd. ) • Ti sistemi se pregledujejo na 2 ali 5 let, pri čemer se pridobi s strani pooblaščene institucije Potrdilo o brezhibnem delovanju aktivne požarne zaščite. Redni pregledi nameščene gasilne opreme • V objektih so predvidoma nameščeni gasilniki in notranji zidni hidranti, katere je potrebno preizkušati s strani pooblaščenih izvajalcev • Gasilnike in hidrante je potrebno s strani delodajalcev redno vizualno pregledovati in voditi evidenco, katera je obvezna priloga požarnega reda. • V kolikor ste v dvomih ali imate zadostno število nameščenih gasilnikov po objektu, se lahko to preveri s pomočjo izračuna števila gasilnikov na podlagi Pravilnika o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur. l. RS, št. 67/05).
- Slides: 25