Predstavitev novega Klininega oddelka za onkologijo v UKC

Predstavitev novega Kliničnega oddelka za onkologijo v UKC Maribor

Predstavitev UKC Maribor

Opis delovnega področja in gravitacijsko območje UKC Maribor Univerzitetni klinični center Maribor je javni zdravstveni zavod in opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni za območje Maribora, Pesnice, Ruš, Ormoža, Lenarta, Ptuja in Slovenske Bistrice, z nekaterimi subspecialnimi dejavnostmi pa pokriva tudi potrebe severovzhodne Slovenije in Koroške. Ustanovitelj UKC Maribor je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Vlada Republike Slovenije. Gravitacijsko območje 800. 000 prebivalcev.

Do sedaj narejeno v UKC Maribor • Maribor je imel že v 14. stoletju svoj meščanski špital, ki je bil namenjen onemoglim meščanom • V 16. in 17. stoletju je kuga morila po mestu in pobrala polovico prebivalstva; na te žalostne čase spominjata Barbarina kapela na Kalvariji in kužno znamenje na Glavnem trgu. Pravo bolnišnico je Maribor dobil šele z razvojem medicinske vede v Gradcu v osemnajstem stoletju. • Leta 1799 je mestni magistrat izdal okrožnico o ustanovitvi mestne bolnišnice v prenovljenem poslopju mestnega špitala, na mestu, kjer danes stoji poštno poslopje, v neposredni bližini Rektorata in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ter gledališča • Razvoj mariborske bolnišnice je vidno zaznamoval razpad avstro-ogrske monarhije, pa tudi druga svetovna vojna je kruto posegla prav v vrste slovenskih zdravnikov: velika večina je bila pregnanih, številne med njimi so mučili in tudi ubili, v bolnišnico pa so prišli nemški zdravniki. .

• Konec druge svetovne vojne in nova zagnanost sta kljub odrekanju, porušeni bolnišnici, pomanjkanju osebja in opreme prinesla nov silovit razvoj. Do konca petdesetih let so v mariborski bolnišnici že delovali posamezni odseki na kirurškem oddelku (travmatologija, plastična kirurgija, splošna kirurgija, urologija, ortopedija in anestezija). Leta 1964 so se začela gradbena dela za bolnišnično stolpnico, ki je bila sprva namenjena internemu in psihiatričnemu oddelku. Leta 1972 so psihiatrijo začasno preselili pod obronke Pohorja v Pohorski dvor. • Od sredine sedemdestih let pa vse do današnjih dni v bolnišnici intenzivno gradimo in obnavljamo: leta 1976 je bila odprta kirurška stolpnica, 1984. leta je zaživel medicinsko-funkcionalni trakt II, leta 1987 se je na območje bolnišnice preselila tudi pediatrija. Temu prvemu objektu, zgrajenemu s sredstvi samoprispevka, so sledili: 1991. leta porodnišnica in medicinski funkcionalni trakt III, leta 1992 prenovljeni ginekološki oddelek in leta 1993 trakt B internega oddelka. Nova interna je zrasla s sredstvi Mariborčanov, Lenartčanov, Slovenskobistričanov in Pesničanov.

• Splošno bolnišnico Maribor je čas po drugi svetovni vojni zaznamoval z intenzivno gradnjo, tako da je bolnišnica danes zasnovana na eni lokaciji na desnem bregu Drave, kar bo uresničila preselitev dislociranih oddelkov. Sicer pa je gradnja po drugi svetovni vojni potekala po tem zaporedju: • na Slivniškem Pohorju dobi bolnišnica zgradbo za pljučni oddelek (1953); • pljučni oddelek na Slivniškem Pohorju dobi prizidek oziroma samski blok; • z državnim denarjem začno graditi kirurško stolpnico (1961); • zgraditev kotlarne (jesen 1971); • zgraditev kirurške stolpnice in njena otvoritev (pomlad 1976); • prenova vile Pohorski dvor za zdravljenje alkoholikov (december 1977); • medicinsko-funkcionalni trakt I in prenova infekcijskega oddelka (otvoritev aprila 1979);

• obnova nevrološkega oddelka (februar 1978); • obnova splošne kirurgije za interni oddelek (jesen 1978); • prizidek k stavbi patologije za nuklearno medicino (1973); • prizidek k pljučnemu oddelku (1981); • opeklinski oddelek v kirurški stolpnici (otvoritev oktober 1983); • nova pediatrija (6. 3. 1987) – tretji samoprispevek; • medicinsko-funkcionalni trakt II (začetek gradnje 1976, otvoritev 25. 4. 984); • prizidek za hemodializo (oktober 1978); • nuklearna medicina – druga faza (maj 1989); • medicinsko-funkcionalni trakt III (začetek del 1990, otvoritev 12. 5. 1991) – četrti samoprispevek; • porodniški oddelek (otvoritev 22. 5. 1991) – četrti samoprispevek; • obnova ginekologije (otvoritev 15. 7. 1992) – četrti samoprispevek;

• interni trakt B (maj 1993) – peti samoprispevek; • interni trakt A (20. 9. 1995) – peti samoprispevek; • obnova bolnišnične stolpnice (zakon o investicijah v zdravstvu – ZIZ, 5. 11. 1998); • obnova nevrološkega oddelka (otvoritev 5. 11. 1998); • obnova dermatološkega oddelka (otvoritev 14. 7. 1999); • rušenje Vojašnice vojvode Mišiča za potrebe psihiatrije (ZIZ, 1998); • rušenje stare interne za potrebe očesnega in ušesnega oddelka (ZIZ, 1998); • obnova etaže na pediatriji za otroško kirurgijo (1999); • kardiokirurgija na 3. etaži kirurške stolpnice (otvoritev 24. 11. 1999); • začetek gradnje očesnega in ušesnega oddelka (ZIZ – 1999); • začetek gradnje psihiatrije in nadaljevanje očesnega in ušesnega oddelka (ZIZ, 2000);

• enota za invazivno kardiologijo (otvoritev 27. 11. 2001); • začetek del inštituta za anatomijo in fiziologijo (26. 9. 2003, financira konzorcij); • obnova kotlovnice (otvoritev 25. 5. 2004) • otvoritev Inštituta za anatomijo MF UM – 30. 9. 2004 • otvoritev Oddelaka za psihiatrijo - 5. 10. 2005 • otvoritev Oddelka za Očesne bolezni in Oddelka ORL in CFK - oktober 2007 • Vlada RS je 17. aprila 2007 sprejela odlok o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Maribor v Univerzitetni klinični center Maribor.

UKC Maribor v številkah Površina zemljišč UKC Bruto gradbena površina objektov Št. postelj Št. zaposlenih konec leta 2007 Prihodki 2007 Odhodki 2007 101. 000 m 2 145. 000 m 2 1. 282 2. 735 132. 221. 332 EUR 134. 614. 995 EUR

Investicije UKC Maribor , vključene v Načrt razvojnih programov (NRP) Z. š. Investicija leto 2008 leto 2009 viri ( Є ) proračun leto 2010 viri ( Є ) leto 2011 viri ( Є ) ostali proračun 250. 000 0 500. 000 1. 620. 000 0 0 930. 000 0 0 0 0 2. 800. 000 0 250. 000 0 500. 000 Skupaj investicija Skupaj viri ( Є ) (Є) ostali proračun ostali Proračun + ostali 500. 000 1. 000 2. 500. 000 9. 180. 000 0 0 1. 620. 000 9. 180. 000 10. 800. 000 5. 270. 000 0 0 930. 000 5. 270. 000 6. 200. 000 0 2. 115. 674 14. 950. 000 2. 615. 674 500. 000 6. 165. 674 15. 450. 000 Obnova starega ORL in očesnega oddelka 1 2 3 Onkologija in radioterapija Informatizacija digitalizacija Urgenca 4 SKUPAJ 21. 615. 674

Klinični oddelek za onkologijo v UKC Maribor

Analiza trga • Teleterapija ali zdravljenje z obsevanjem predstavlja učinkovit način zdravljenja bolnikov z rakom. Po strokovnih priporočilih naj bi se z obsevanjem zdravilo 50% ali več vseh bolnikov, ki zbolijo za rakom. Zdravljenje z obsevanjem poteka z napravami pospeševalniki oz. megavoltnimi obsevalniki, ki morajo biti nameščeni v posebnih prostorih. UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR nima tovrstnih naprav – obsevalnikov niti prostorov – objekta. Onkološki inštitut v Ljubljani, je trenutno edina zdravstvena ustanova v Republiki Sloveniji, ki v svoji organizacijski strukturi vključuje Oddelek za radioterapijo s pripadajočimi napravami in sistemi za pripravo, načrtovanje, izvajanje in kontrolo kakovosti obsevanja z ionizirajočim sevanjem.

Kriteriji • Po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije je potrebno število obsevalnih naprav v neki državi določeno s številčnostjo populacije in naj bi znašalo, odvisno od razvitosti radioterapevtske dejavnosti v dotični državi oz. od kompleksnosti uporabljenih obsevalnih tehnik, med 6 in 7 megavoltnih obsevalnikov na milijon prebivalcev. • Iz navedenega pregleda izhaja da imamo v Sloveniji od dejansko potrebnih 12 samo 6 oz. 7 linearnih pospeševalnikov (tj. 58, 3%). To stanje se bo z investicijami do konca leta 2010 izboljšalo vendar bo 10 linearnih pospeševalnikov (8 se bo montiral v OI Ljubljana, in dva z investicijo v Mariboru) še zmeraj pokrivalo samo 83, 3% dejanskih potreb.

Namen in cilji investicije • • • Razlogi za investicijo, t. j. izgradnjo in organizacijo teleradioterapevtske dejavnosti v Mariboru, so naslednji: povečanje deleža zdravljenja rakastih obolenj z obsevanjem; zmanjšanje čakalnih dob na obsevanje; prostorske danosti Sektorja radioterapije pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki omejuje število bunkerjev na osem, kar onemogoča nadaljnjo širitev teleradioterapevtskih obsevalnih zmogljivosti na območju Onkološkega inštituta v Ljubljani; udobnejše zdravljenje bolnikov iz severovzhodnega dela Slovenije z občutno krajšimi prevozi na zdravljenje ali hospitalizacijo bližje domu (tretjina vseh obsevanih bolnikov je iz SV dela Slovenije); organizacija visokošolskega študijskega programa medicine v okviru Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.

Umestitev v prostor - Oddelek za onkologijo

Situacija

Klinični oddelek za onkologijo površine Klet 1. 489, 58 m 2 Kletna medetaža 1. 237, 92 m 2 Pritličje 647, 36 m 2 Nadstropje 631, 67 m 2 Mansarda 596, 12 m 2 ------------------------------Skupaj oddelek 4. 602, 65 m 2

Tloris kleti

Opis dejavnosti v kleti Program radioterapije: • 2 linearna pospeševalnika • CT simulator • PET-CT • RTG za splošno radiografijo Brahiterapija Čakalnice in ostali prostori

Tloris kletne medetaže

Opis dejavnosti v kletni medetaži • • • Energetski prostori Klima strojnice Garderobe Arhivi Tehnični prostori

Tloris pritličje

Opis dejavnosti v pritličju • • • Sprejem pacientov Čakalnice in ostali prostori Ambulante Pogovori z bolniki Konziliarna soba

Tloris nadstropje

Opis dejavnosti v nadstropju • Hospitalni del z 20 posteljami

Tloris mansarde

Opis dejavnosti v mansardi • Sobe za zaposlene • Sejna soba

Klinični oddelek za onkologijo v številkah • Investicijska vrednost 30 mio EUR z DDV • Vrednost opreme 18 mio EUR z DDV • Letni stroški vzdrževanja objekta, opreme in energije 1, 4 mio EUR • Število zaposlenih 49 na začetku plače 1. 665. 367 EUR • Št. zaposlenih 62 po treh letih plače 2. 098. 368 EUR

Predračunska vrednost investicije po tekočih cenah v EUR

Pregled prihodkov in odhodkov Oddelka za onkologijo statična metoda v 000 EUR

Vzhodna fasada

Jugo-zahodna fasada

Severo-vzhodna fasada

Kandidiranje za sredstva Švicarskega finančnega mehanizma • Prijava • Višina sredstev namenjenih sofinanciranju Švice za projekt zdravstvo Onkologija in radioterapija 3, 5 mio CHF (~ 2, 3 mio Є) • Predstavitev projekta onkologije in radioterapije delegaciji Švicarskega finančnega mehanizma 11. 2008 v UKC Maribor • Potrditev osnutka projekta o sofinanciranju s strani Švicarskega finančnega mehanizma z dne 28. 8. 2008

Swiss Contribution - potrditev osnutka projekta

Predviden terminski plan investicije