Predmetna skupina za kemijo ZRS 1 SKLIC MENTORJEV

Predmetna skupina za kemijo ZRSŠ 1. SKLIC MENTORJEV MM OŠ -KEMIJA Šolsko leto 2004/2005

Od načrtovanja do preverjanja in ocenjevanja znanja kemije v osnovni šoli (K novi kulturi pouka, cena: 4. 100, 00 SIT) Avtorji: Mariza Skvarč idr. Vrsta gradiva: priročnik za učitelje Stopnja izobraž. : osnovna šola Predmet: Kemija Leto izida: 2004 Obseg strani: 100 str. ISBN: ISBN 961 -234 -494 -9 ISSN: Oznaka artikla 6006

VSEBINSKI SKLOP ELEMENTI V PS (15 ur): Trije učni sklopi: Ø Kemijski elementi se predstavijo (4 ure) Ø Reaktivnost kovin (4 ure) Ø+ zaključno preverjanje in ocenjevanje ( 3 ure) Ø Izbirna vsebina: Kmetija in kemija (4 ure)

NAČRTUJMO…

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU OPERATIVNI CILJI SKLOPA Učenci: • spoznajo bistvene vire elementov in spojin v naravi (zrak, voda, zemeljska skorja); • na osnovi eksperimentov spoznajo značilne lastnosti skupin elementov; • spoznajo, da iz periodnega sistema lahko razberemo nekatere lastnosti elementov; • prepoznajo elemente s kovinskimi in nekovinskimi lastnostmi v periodnem sistemu; • seznanijo se z značilnimi lastnostmi in uporabo: alkalijskih kovin, zemljoalkalijskih kovin, prehodnih elementov, halogenov. • spoznajo oznake za nevarne, zdravju škodljive snovi.

SPLOŠNI CILJI KEMIJE V OSNOVNI ŠOLI • … • Razvijanje razumevanja kemijskih pojmov skozi različne aktivnosti, ki vključujejo praktično delo, diskusijske ure in problemsko raziskovalen pristop… • Razvijanje sposobnosti uporabe kemijskih podatkov in informacij s postopnim uvajanjem kemijskega izrazoslovja in simbolov. • Učenci naj pri pouku kemije spoznavajo vpliv kemije na razvoj materialov, s katerimi se srečujejo vsak dan, in na kakovost njihovega življenja. • Učenci pri pouku kemije razvijajo kritičen odnos do svojega obnašanja v okolju, odnos do smotrne uporabe energije ter odnos do pravilnega odlaganja in recikliranja odpadnih snovi. • Učenci na izbranih primerih spoznavajo vplive zgodovinskega razvoja na razvoj znanstvene misli in obratno. • Razvijati je potrebno eksperimentalni pristop. . .

SPECIFIČNI CILJI KEMIJE V OSNOVNI ŠOLI • … • spoznavanje kriterijev in njihova uporaba za prepoznavanje in razlikovanje elementov in izbranih skupin spojin; • postopno spoznavanje fizikalnih in kemijske lastnosti izbranih snovi ter razvijanje sposobnosti posploševanja odnosa med zgradbo in reaktivnostjo; • spoznavanje naravnih virov snovi in njihovih funkcij v organizmih; • spoznavanje pomena snovi za pripravo izdelkov za vsakdanjo rabo; • razvijanje sposobnosti za varno delo v šolskem laboratoriju in s snovmi v vsakdanji rabi; • razvijanje razumevanja učinkov snovi na okolje ter spoznavanje potreb in načinov preprečevanja onesnaženja; • razvijanje sposobnosti uporabe znanja pri iskanju možnih rešitev izbranih problemov, vezanih na okolje, ekonomsko rast in etična vprašanja.

Sestavimo nabor dejavnosti, nabor dejavnosti ki jih izvajamo pri vsebinskem sklopu Elementi v periodnem sistemu. Razmislimo tudi o procesnih ciljih!

Izsek iz letne priprave: Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, str. 17, 18 Vsebinski sklop ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU Zapis ciljev: • Splošni in specifični cilji • Operativni cilji • Procesni cilji

UČNI SKLOP (predvideno št. ur) CILJI KEMIJSKI ELEMENTI SE PREDSTAVI JO (4) - - - spoznajo, da iz periodnega sistema lahko razberemo nekatere lastnosti elementov prepoznajo elemente s kovinskimi in nekovinskimi lastnostmi seznanijo se z značilnimi lastnostmi in uporabo: alkalijskih kovin, zemljoalkalijskih kovin, prehodnih elementov, halogenov iskanje razlik in podobnosti; posploševanje odnosa med zgradbo snovi in lastnostmi obdelava podatkov in predstavitev inf. z uporabo tabel in grafov uvajanje kemijskega izrazoslovja in simbolov razvijanje kompleksnega mišljenja (sklepanje z indukcijo in dedukcijo, primerjanje, abstrahiranje. . . ) KLJUČNE DEJAVNOSTI; PREVERJANJE IN OCENJEV. TEMELJNI STANDARDI ZNANJA – Individualno delo učencev; prikaz in obdelava podatkov (uporaba tabel, grafov), iskanje zakonitosti. – Delo v dvojicah z interaktivno zgoščenko “Spoznajmo elemente in spojine”. - Ostalo: – učna sredstva – medpredmetno povezovanje - - znajo našteti razlike v lastnostih kovin in nekovin določijo iz lege elementa v periodnem sistemu, ali je element kovina, nekovina ali polkovina poznajo vire, lastnosti in pomen izbranih kemijskih elementov iz 1. , 2. skupine periodnega sistema, prehodnih elementov, halogenih elementov – učni list “ Primerjava lastnosti elementov po periodnem sistemu” – zgoščenka "Spoznajmo elemente in spojine" in – didaktični priročnik: K. Krajnik, M. Pahor, "Računalniška programska oprema pri pouku kemije v OŠ", str. 49– 50

IZVEDIMO…

Didaktična izvedba pouka (scenarij poteka pouka) Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, str. 20 – 22 Opredelitev dejavnosti učencev Opredelitev dejavnosti učitelja 1. učna ura 1. Preverjanje predznanja – učenci individualno rešijo 1. in 2. nalogo na učnem listu » Primerjava lastnosti kemijskih elementov po periodnem sistemu « (izpolnijo tabelo št. 1). 2. Učenci v dvojicah rešujejo naloge 3. – 7. na učnem listu » Primerjava lastnosti kemijskih elementov po periodnem sistemu « (vsak vpisuje rezultate na svoj učni list). 3. Dvojice, ki jih določi učitelj, poročajo. Učenci med seboj primerjajo rezultate. Poročajo o morebitnih težavah, na katere so naleteli pri reševanju nalog. 1. Vodi preverjanje rezultatov. V primeru da imajo učenci pri reševanju težave, skupno v pogovoru ponovijo: kaj je skupina in kaj perioda v periodnem sistemu; kaj lahko sklepamo o zgradbi atoma elementa na temelju lege elementa v periodnem sistemu; kako določiti agregatno stanje elementa pri sobni temperaturi na osnovi Ttališča in Tvrelišča. 2. Spremlja delo učencev in jim po potrebi pomaga z dodatnimi navodili. 3. Vodi poročanje in oblikovanje povzetkov. Poda učencem povratno informacijo o njihovi uspešnosti pri reševanju delovnega lista.

2. učna ura 1. Vodi poročanje skupin in zapisuje na tablo zbirnik vseh pravilnih odgovorov. 2. Pripravi razstavo kemijskih elementov, ki so na voljo v šolskem laboratoriju (natrij, brom, fosfor, živo – Katere kemijske elemente nujno potrebujemo za srebro itd. ). Tiste elemente, ki so v življenje? trdnem agregatnem stanju in jih učenci – Katere kemijske elemente človek uporablja v lahko zaznajo tudi s tipom, pripravi v » zip vsakdanjem življenju in v kakšne namene? -loc « vrečkah (npr. kovine: magnezij – Katere elemente dobimo v naravi in v kakšni (trak, v prahu), kalcij, cink (koščki, v obliki? prahu), baker (ploščica, žica) itd. ; Skupine poročajo o rezultatih. Učenci v zvezke nekovine: žveplo, jod, grafit). V » zip-loc « dopisujejo odgovore ostalih skupin, ki jih sami vrečkah pokaže tudi kakšen primer niso navedli. kemijskega elementa, ki je pri sobni 2. Ogledajo si zbirko kemijskih elementov iz temperaturi v plinastem agregatnem šolskega laboratorija; primerjajo elemente stanju (npr. vodik, kisik, klor). glede na njihov videz (barva, agregatno stanje, Opozori učence, naj bodo pozorni na to, oblika). Ugotavljajo razlike med kovinami in kje ležijo v periodnem sistemu elementi, nekovinami, ki jih je mogoče ugotoviti zgolj z ki jih med seboj primerjajo. opazovanjem snovi + DE 1. Uvodna motivacija in preverjanje predznanja. Učenci v trojicah tekmujejo, katera skupina bo večkrat pravilno odgovorila na vprašanja:

3. in 4. učna ura 1. 2. 3. 4. 1. Učencem poda navodila za delo z interaktivno zgoščenko » Spoznajmo elemente in spojine «, in sicer za Spremljajo na LCD-projektorju vsebinsko enoto » Elementi «. Predstavi učiteljeva navodila. jim možnosti, ki jih ponuja ta enota (podatki o izvoru imena, pridobivanju, Učenci delajo v dvojicah ali največ nahajanju, lastnostih, uporabi in trojicah. Na interaktivni zgoščenki zanimivostih za 24 elementov, možnost » Spoznavajmo elemente in spojine « v preverjanja znanje s » Testom « in meniju izberejo vsebinski sklop » Drugačnim testom «). Seznani jih z » Elementi « in s klikom na gumb » O načinom premikanja med stranmi in elementih « se odpre periodni sistem uporabo gumba Pomoč. elementov. S kliki na simbole elementov 2. Opozori učence, naj pri delu upoštevajo podani vrstni red elementov, ker si tako poiščejo podatke o lastnostih, uporabi in sledijo tudi naloge na delovnem listu zanimivostih naslednjih elementov: živo (Vir: didaktični priročnik: M. Pahor, K. srebro, kisik, dušik, vodik, natrij, jod, Krajnik, » Računalniška programska žveplo, ogljik, helij, zlato. Sproti oprema pri pouku kemije v osnovni izpolnjujejo delovni list. šoli «, str. 49– 50). Opazuje in usmerja učence pri delu in jim po Pregled rešitev na delovnem listu. potrebi pomaga. Učenci preverijo znanje tako, da kliknejo 3. Vodi skupno preverjanje rezultatov na delovnem listu. na gumb » Test « in rešijo interaktivni test. 4. Preverja število točk, ki jih učenci dosežejo na testu.

Skvarč, 2004, Od načrtovanja do …, ZRSŠ; Str. 26 -28

Predstavitev zgoščenke SPOZNAVAJMO ELEMENTE IN SPOJINE OSNOVNI PODATKI Avtorji: • Ideja, zasnova nalog, postavitev strani ter izbor gradiv: Marja PAHOR, Karla KRAJNIK • Računalniška obdelava: Danica DOLNIČAR • Izvedba eksperimentov: Vida MESEC, Brane PAJK, Bojana PERUŠ Izdelano na NTF-KII, Ljubljana 2000 Izdalo: MŠZŠ in ZRSŠ

UPORABA ZGOŠČENKE q namenjena učencem osnovne šole q področja uporabe: • utrjevanje, preverjanje in bogatenje znanja pri pouku kemije • preverjanje znanja pri domačem delu učencev • večkratno reševanje omogoča spremljanje učenčevega napredka

VSEBINSKE ENOTE PROGRAMA q q q ELEMENTI ANORGANSKE SPOJINE ENOTA ANORGANSKE SPOJINE • Prepoznavanje spojin po njihovih lastnostih ( vključuje dvanajst spojin: ogljikov dioksid, ogljikov oksid, vodikov peroksid, voda, amoniak, žveplov dioksid, natrijev klorid, modra galica, klorovodikova, žveplova, dušikova in ogljikova kislina. )

ENOTA ORGANSKE SPOJINE Sestavljena je iz dveh sklopov: q OGLJIKOVODIKI q ORGANSKE KISIKOVE SPOJINE Vsak sklop se sestoji iz dveh delov: • • LASTNOSTI ( naloge s tristopenjskim prepoznavanjem spojin) ZGRADBA ( naloge vezane na nomenklaturo, zgradbo, reaktivnost spojin)

ENOTA ELEMENTI Trije sklopi: q O ELEMENTIH q TEST q DRUGAČEN TEST O ELEMENTIH q Podatki v besedilu in slikah za štiriindvajset najpogosteje obravnavanih elementov. q Opis elementa vključuje izvor imena, pridobivanje, nahajanje, odkritje, lastnosti, uporabo in zanimivosti. Podatki si dostopni s pritiskom na gumbe z rdeče zapisanimi simboli na periodnem sistemu elementov.

TEST ( sestava) q naloge povezovalnega tipa, s katerimi morajo učenci povezati imena elementov z njihovim videzom (slika) q naloge za prepoznavanje elementov s pomočjo tristopenjskih opisov ( omenjen tudi ozon) Na koncu je element predstavljen z videoposnetkom.

DRUGAČEN TEST ( sestava) Različne naloge za devet elementov, ki jih učenci prepoznavajo s pomočjo opisov ( asociacij, ugank) in preverjajo poznavanje lastnosti in uporabe z vprašanji izbirnega tipa. TIPI NALOG DRUGAČNEGA TESTA • Ali me prepoznaš? Ime tega elementa dobimo, če odvzamemo italijanskemu otoku, ki je poznan po mafiji, zadnjo črko, ostale pa pomešamo!

TIPI NALOG DRUGAČNEGA TESTA • Naloge izbirnega tipa Silicija je največ: • • • v morski vodi zraku zemeljski skorji Kremen, ki je eden najbolj pogostih mineralov v naravi, je silicijev dioksid. Tudi druge silicijeve spojine so pogoste. Ugotovi katere od naštetih snovi vsebujejo silicij? • • silikoni freoni silikagel azbest

PREDNOSTI REŠEVANJA • Učenec lahko povsem samostojno rešuje test. • Vsak napačen odgovor učenec zazna s posebnim zvokom. • Pravilni odgovori se točkujejo, točke se sproti seštevajo. • Učenec dobi po koncu testa povratno informacijo o svojem znanju ( število doseženih točk in uspeh v %)

NADGRADNJA K ZGOŠČENKI Didaktični priročnik: Računalniška programska oprema pri pouku kemije v osnovni šoli, Ljubljana 2001 VKLJUČUJE: • Kratek opis vsebine in dela s programom • Primere uporabe zgoščenke za določene vsebinske sklope letne priprave ( vključuje tudi učne liste z nalogami za reševanje v šoli in doma z rešitvami; str. 49 – 55, 58 -66)

PRIMER TESTA ZA REŠEVANJE Z UPORABO ZGOŠČENKE Pahor, Krajnik (2001): Didaktični priročnik str. 49 - 50 Elementi 1. Na slikah si natančno oglej videz elementov in odgovori na vprašanja. 1. 1 Zapiši ime edine tekoče kovine ___________________ 1. 2 Zapiši ime edine tekoče nekovine __________________ 1. 3 Primerjaj videz kovin z videzom žvepla, ki je nekovina. _________ Katero kovino hranimo v petroleju? _______________ 1. 4 Kateri od elementov sodi med nekovine? ______________ Zapiši, katere skupne lastnosti kovin opaziš ______________ 2. Zapiši simbol in ime edine kovine, ki je pri sobnih pogojih v tekočem agregatnem stanju: _____________________ 2. 1 Kako učinkujejo hlapi te kovine na človeški organizem? 2. 2 Izberi pravega izmed dveh pojmov v oklepaju, tako da bodo spodnje trditve pravilne: Amalgami so ( čiste snovi/zmesi). Amalgami nastanejo tako, da se v ( živem srebru/vodi) raztopijo ( nekovine/kovine).

3. Zapiši simbol in ime elementa, ki nastaja pri fotosintezi: ___________ 3. 1 Dogajanje pri fotosintezi zapiši s kemijsko enačbo. ___________ 3. 2 Opiši lastnosti tega elementa: ___________________ 4. Zapiši simbol in ime elementa, ki je glavna sestavina zraka: __________ 4. 1 Pojasni, zakaj je ta element pri standardnih pogojih nereaktiven? _____ 4. 2 Napiši kemijsko ime in formulo smejalnega plina. ___________ 5. Zapiši simbol in ime elementa, ki je lažji od zraka in v zmesi z njim eksploziven: _____ 5. 1 Pojasni simbol in izvor imena tega elementa. _____________ 5. 2 S pomočjo podatkov o tališču in vrelišču ugotovi, v kakšnem agregatnem stanju je ta element pri – 100 °C. ___________________ 6. Zapiši simbol in ime alkalijskega elementa, ki se nahaja vezan v kuhinjski soli: ________ 6. 1 Zakaj hranimo ta element potopljen v petroleju? _________________ 6. 2 Element pridobivajo z elektrolizo taline natrijevega klorida. Reakcijo zapiši z urejeno enačbo. ________________________________ 7. Zapiši simbol in ime iona elementa VII. skupine, ki pri segrevanju sublimira: _________ 7. 1 Utemelji, zakaj tega elementa ne smemo segrevati v odprti posodi. _________ 7. 2 Primerjaj reaktivnost tega elementa z reaktivnostjo klora in broma ter ugotovi, ali reaktivnost halogenov po skupini pada ali narašča. _______________

8. Zapiši simbol in ime elementa, ki je rumen prah in se v vodi ne topi: ____________ 8. 1 Kaj pomeni izraz, da se element nahaja v naravi samoroden? _________ 8. 2 Naštej najpomembnejše rude, iz katerih pridobivajo ta element. _________ 9. Zapiši simbol in ime elementa, ki se nahaja v obliki diamanta, grafita in fulerena: _________ 9. 1 Ali naslednja skica ustreza razporeditvi atomov ogljika v kristalni mreži diamanta ali grafita? ___________ 9. 2 Najtežji diamant, ki so ga našli do sedaj, je imel maso 621, 2 g. S pomočjo podatka za gostoto diamanta oceni njegovo prostornino. _________________ 10. Zapiši simbol in ime elementa VIII. skupine periodnega sistema, ki je lažji od zraka in je nereaktiven: ____________________ 10. 1 Zakaj je ta element nereaktiven? _______________________ 10. 2 Tudi vodik je lažji od zraka. Zaradi katere lastnosti za polnjenje otroških balonov uporabljajo ta element in ne vodika? ___________________________

11. Zapiši simbol in ime elementa, ki so ga pridobivali z izpiranjem peska: _______ 11. 1 Kolikšna je gostota tega elementa? __________________ 11. 2 Izračunaj prostornino zlate palice, ki ima maso 1 kg. ___________ 11. 3 Ali bi kos tega elementa v vodi plaval ali potonil? Razloži? ________ 12. Zapiši simbol in ime troatomne oblike elementa kisika, ki se nahaja v stratosferi: ______ 12. 1 Kakšen pomen ima ta snov v stratosferi? _______________ 12. 2 Zadnje čase se vedno več govori o uničevanju te snovi v stratosferi. Kako imenujemo ta pojav? ________________________ 12. 3 Kateri so glavni krivci za ta pojav? __________________

VIRI 1. Pahor M. , Krajnik K. (2000). CD zgoščenka SPOZNAVAJMO ELEMENTE IN SPOJINE, ZRSŠ, Ljubljana 2. Pahor M. , Krajnik K. ( 2001). Didaktični priročnik: Računalniška programska oprema pri pouku kemije v osnovni šoli, ZRSŠ, Ljubljana

PREVERIMO…

OPISNI KRITERIJI zajemajo: • PODROČJA preverjanja oz. ocenjevanja • KRITERIJE preverjanja oz. ocenjevanja • OPISNIKE (deskriptorje) – v opisnike so vtkani pokazatelji kakovosti (indikatorji) in standardi znanja. Povzeto po: S. Sentočnik, 2004

SLOVARČEK TUJK, P. Kovač, M. Manček, DZS, Ljubljana 1992

PODROČJA PREVERJANJA OZ. OCENJEVANJA PRI POUKU KEMIJE SPLOŠNI CILJI PREDMETA PODROČJA PREV. OZ. OCENJEVANJA Razvijanje razumevanja kemijskih pojmov. 1. VSEBINSKA ZNANJA IN MISELNI PROCESI Spoznavajo vpliv kemije na razvoj materialov in na kakovost življenja. . 2. DELO S PODATKI 3. EKSPERIMENTALNI PRISTOP Pridobivanje in širjenje znanja in razumevanja o varnosti in zdravju pri delu v različnih okoljih (doma, v šoli). . Razvijanje sposobnosti uporabe kemijskih podatkov in informacij … Itd. 4. USTNA ALI PISNA PREDSTAVITEV (sporočanje: predstavitev izdelkov…) 5. SODELOVANJE V SKUPINI* + DELO Z MODELI… !!! Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, Str. 12 -13

PODROČJE prev. MOŽNI KRITERIJI oz. ocenjevanja DELO S PODATKI 1. Sposobnost zbiranja podatkov (iz literature, eksperimentalno…) in uporaba raznolikih virov. 2. Obdelava podatkov -primerjanje, urejanje in razvrščanje. 3. Ustrezen prikaz podatkov oz. relacij med podatki – uporaba tabel, grafov… 4. Sposobnost analiziranja, vrednotenja podatkov in oblikovanja zaključkov oz. prepoznavanje vzorcev in izpeljevanje zakonitosti. Predlagajmo področja in kriterije za načrtovane dejavnosti!

Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, str. 23 -24 Opisni kriteriji za sprotno preverjanje in povratno informacijo o učenčevih dosežkih PODROČJE SPREMLJANJA I. VSEBINSKA ZNANJA IN MISELNI PROCESI KRITERIJI 1. Poznavanje 2. Razumevanje in uporaba 3. Višji miselni procesi (sklepanje, utemeljevanje …) (povratno informacijo podamo na temelju odgovorov na delovnem listu » Elementi « in uspešnosti pri reševanju interaktivnega testa na zgoščenki) II. DELO S PODATKI 1. Obdelava podatkov –izbor podatkov, urejanje in razvrščanje (izbor ustreznih podatkov iz tabele št. 1 in nadaljnje urejanje podatkov v tabeli št. 2 (naloga 5. 1) in v tabeli št. 3 (naloga 6. 1) na učnem listu) 2. Ustrezen prikaz podatkov oz. relacij med podatki (grafični prikaz podatkov v nalogi 7. 1 na učnem listu) OPISNIKI III. popolno II. zadovoljivo I. neustrezno Večina nalog pravilno rešenih – učenec je pridobil veliko znanja o izbranih kemijskih elementih. Sposoben je posploševanja in sklepanja (iz lege elementa v periodnem sistemu sklepa na določene lastnosti elementa, npr. kovinski značaj, agregatno stanje). 50– 75 % pravilno rešenih nalog – učenec pozna glavne lastnosti (značilnosti) in uporabne vidike izbranih kemijskih elementov (dušik, kisik, vodik, natrij, jod, žveplo, ogljik, helij, natrij, živo srebro). Manj kot 50 % pravilno rešenih nalog – učenec ni pridobil dovolj znanj o lastnostih in uporabi kemijskih elementov. V celoti pravilno rešeni nalogi 5. 1 in 6. 1 kažeta, da je učenec spreten pri uporabi tabel – tako pri » branju « in zajemanju tabelarično urejenih podatkov kot tudi pri urejanju (in prikazu) podatkov v tabeli. Pravilno izpolnjena tabela št. 2 (5. 1), težave pri urejanju podatkov v tabeli št. 3 (6. 1). Ni sposoben izbrati ustreznih podatkov v tabeli št. 1 in jih ustrezno razvrstiti v tabelo št. 2 in tabelo št. 3. Naloga 7. 1 v celoti pravilno rešena – abscisa in ordinata ustrezno opremljeni s skalo, podatki natančno vnešeni v v graf. Naloga 7. 1 je nenatančno ali nepopolno rešena. Naloga 7. 1 ni rešena ali je napačno rešena.

3. Sposobnost analiziranja, vrednotenja podatkov, oblikovanja zaključkov in izpeljevanje zakonitosti (odgovori na vprašanja oz. naloge na učnem listu: 2, 3. 1, 3. 2, 4, 5. 2, 5. 3, 7. 2) III. EKSPERIMENTA LNI (RAZISKOVALNI ) PRISTOP (povratno informacijo podamo na temelju zapisa v zvezku – ogled kemijskih elementov v zbirki in na temelju poročila o demonstracijskem poskusu ) Spretnost opazovanja in opisovanja opažanj (1. opazovanje in opisovanje kemijskih elementov v zbirki; 2. opazovanje demonstracijskega eksperimenta, zapis poteka dela in opažanj – razvidno iz poročila, točki a in b) Sposobnost sklepanja na temelju opažanj in oblikovanje zaključka (1. obseg in izvirnost pri navajanju podobnosti in razlik med kemijskimi elementi v zbirki; 2. sklepanje in zapis rezultata poskusa – točka c v poročilu) S pravilnimi odgovori na večino vprašanj izkazuje sposobnost sklepanja in izpeljevanja zakonitosti na temelju podatkov. Pravilno odgovoril na 50 do 75 % vprašanj – učenec je sposoben razbrati relacije med podatki le v primeru, ko so podatki že urejeni, ko so relacije med podatki zelo očitne in gre za izpeljavo preproste zakonitosti. Iz tabelarično urejenih podatkov ni sposoben razbrati niti najbolj očitnih relacij med podatki (večina odgovorov nepravilnih, nepopolnih). Zapis opažanj je urejen, natančen in nakazuje, da je učenec zelo natančno opazoval (tudi manj očitne spremembe oz. elemente) ter sistematično in sproti zapisoval opažanja. Učenec je opazil vse najbolj bistvene elemente. Zapis vsebinsko pravilen, a ne dovolj natančen, pomanjkljiv ali neurejen. Učenec je opazil le nekatere elemente, pri čemer ne loči bistvenega od manj bistvenega. Pomanjkljiv (ali celo napačen) in neurejen zapis opažanj kaže na površno in nedosledno opazovanje in beleženje. Pri opazovanju potrebuje vodenje. Pri oblikovanju zaključka upošteva vsa opažanja in rezultate. Zaključki so jasni in dobro utemeljeni; zelo dobro sklepanje in posploševanje. Zaključek je smiseln in vsebinsko ustrezen, vendar pomanjkljivo utemeljen; temelji le na delu opažanj in rezultatov. Nepravilno sklepa in interpretira opažanja ali sploh ne oblikuje zaključkov.

Sestavimo lastne naloge za preverjanje znanja! • Specifikacijska tabela Št. naloge Taksonomska stopnja (Bloom) I. III. (poznavanje) (razumevanje, (sinteza, uporaba) analiza, evalvacija) TOČKE Z nalogo preverjamo: