Predmet MERJENJE UMSKEGA POTENCIALA Nosilec predmeta Dr Janez

Predmet: MERJENJE UMSKEGA POTENCIALA Nosilec predmeta: Dr. Janez Mayer

SPOSOBNOSTI So osebnostne značilnosti, ki so potencial za dosežke. So telesne, psihofizične in duševne zmožnosti, ki vplivajo na stopnjo umskih dosežkov (učinkovitost, uspešnost). Njihovo izraženost določajo kompetence in motivacija.

VRSTE UMSKIH SPOSOBNOSTI INTELIGENTNOST • Sposobnost mišljenja, miselnega presojanja, miselnega razumevanja, miselnega uvidevanja odnosov 2. Sposobnost prilagajanja novim situacijam, iznajdljivost in uspešnost prilagajanja 3. Sposobnost uporabe znanja 4. Sposobnost reševanja problemov in nalog 5. Sposobnost učenja 6. Učinkovitost v medsebojnih odnosih USTVARJALNOST 1. Razvijanje obstoječega 2. Generiranje novega, izvirnega

DEFINICIJE INTELIGENTNOSTI Beseda inteligentnost izvira iz latinskega “intellego”, ki pomeni uvidim, razumem, spoznam. Inteligentnost je splošna umska sposobnost, ki zajema kompleksne miselne (kognitivne) funkcije, kot so spomin, domišljija, razumevanje, itd. . (Binet, Simon) Inteligentnost je sposobnost živih bitij, da obdelujejo informacije na način, ki je zanje nov. (Vid Pogačnik) Inteligentnost je splošna umska sposobnost; sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in reševanja problemov. (Janek Musek) Inteligentnost je to, kar v neki kulturi smatrajo za bistro. (Gardner)

MODEL INTELIGENTNOSTI Procesni model inteligentnosti (Pogačnik, 19959) Inteligentnost se odvija v možganski skorji in deluje modularno. Inteligentnost je sicer osnova učinkovitosti obdelovanja informacij vseh modulov, se pa nanjo nadgrajujejo tudi številne specifične sposobnosti.

MERJENJE SPOSOBNOSTI Alfred Binet (1857 -1911) William Stern (1871 -1938) Leta 1905 sta Alfred Binet in Theofile Simon poskusila najti objektiven način določanja inteligentnosti otrok. Kot merilo sta privzela reševanje miselnih problemov. Določila sta umsko (mentalno) raven kot mero naravne inteligetnosti. Tako se je vsakemu otroku lahko pripisala mentalna starost, ki jo je William Stern izrazil z danes znanim inteligentnostnim količnikom: IQ = MS/KS x 100

Spearmanova teorija dveh faktorjev Strukturo inteligentnosti določa splošni g-faktor ter specifični s-faktorji. Inteligentnost izračunamo po obrazcu R = g+s, kjer R označuje inteligentnost, g splošni, s pa specifični faktor. Charles Spearman (1863 -1945)

MERJENJE INTELIGENTNOSTI Merjenje G faktorja

Thurstonova teorija multiplih faktorjev S faktorsko analizo je odkril obstoj skupinskih faktorjev inteligentnosti, ki ob generalnem in specifičnih faktorjih določajo uspeh pri posameznih testih primarne mentalne sposobnosti. Louis Thurstone (1887 -1955) RFAKTOR rezoniranje logični in miselni odnosi, abstrakcije, sklepanje MFAKTOR spomin PFAKTOR zaznava SFAKTOR prostorske operacije NFAKTOR števila WFAKTOR besedišče razumevanje besednih in jezikovnih odnosov VFAKTOR besedno razumevanje količina in ravnanje z besednim gradivom zapomnitev gradiva hitro in natančno zaznavanje razumevanje prostorskih odnosov hitro in pravilno računanje

MERJENJE INTELIGENTNOSTI Merjenje S faktorjev

Vernonova hierarhična teorija Philip E. Vernon (1905 -1987) Vernon je na vrh lestvice postavil splošni (g-) faktor (Spearman). Velik vpliv imajo še primarni faktorji (F, W, V, N, I, P, S – (Thurstone), ki so razvrščeni v dve skupini: v: ed - besedni, jezikovni in računski dosežki k: m - prostorski in praktično mehanski dosežki Najnižje so še specifični faktorji, vsak za svoje področje. Prispevek k intelektualnemu dosežku je torej vsota več faktorjev: generalnega, primarnih in specifičnih.

Horn in Cattell: Sekundarni faktorji inteligentnosti Fluidna inteligentnost pojasnjuje dosežke pri nalogah, ki so bile zelo malo ali nič odvisne od izkušenj (''culture-free''), medtem ko kristalizirana inteligentnost kaže izrazit vpliv izkušenj in okolja. Raymond Cattell (1905 -1998) John L. Horn (1928 -2006) Sekundarni faktor Pripadajoči primarni faktorji Fluidna inteligentnost (Gf) Indukcija, dedukcija, likovni odnosi, asociativni spomin, spominski obseg Kristalizirana inteligentnost (Gc) Besedno razumevanje, logično mišljenje, presojanje mehanskih odnosov, računanje Vizualizacija (Gv) Ponazarjanje, prostorski odnosi, hitrost in fleksibilnost zaznave Fluentnost (F) Asociativna tekočnost, spontana fleksibilnost

Guilfordov model inteligentnosti Model sestavlja 150 neodvisnih sposobnosti, ki izhajajo iz sovplivanja 5 vrst vsebin, 5 vrst operacij in 6 vrst produktov. Joy Guilford (1897 -1987)

Gardnerjeva teorija multiple inteligentnosti Thurstonovim inteligentnostim je dodal: Howard Gardner (1943) (1)glasbeno: posluh in občutek za ritem, ustvarjanje glasbe, prepoznavanje melodij (2) gibalno: kontrola telesnih gibov in fina motorična spretnost pri manipuliranju s predmeti (3) osebno: sposobnost prepoznavanja in izražanja lastnih čustev in občutkov ter sledenja tem občutkom (4) medosebno: sposobnost prepoznavanja čustev in namenov drugih ljudi in na osnovi tega predvidevanja njihovega vedenja

Golemanova teorija čustvene inteligentnosti Daniel Goleman (1946) Čustvena inteligentnost je nedokazan konstrukt in na področju čustev sploh ni upravičeno govoriti o inteligentnosti, ker ne gre za sposobnosti, marveč za sklop lastnosti temperamenta in značaja. Ugotovili bi naj bili, da tisti z visoko čustveno inteligentnostjo » bolje potujejo skozi življenje «, za kar pa ni dokazov.

Sternbergov model inteligentnosti Robert Sternberg 1949 1) Analitična inteligentnost Sposobnost razstaviti problem ali situacijo na sestavine. Ta tip meri večina testov. 2) Ustvarjalna inteligentnost Sposobnost odkrivanja novosti in reševanja problemov na nov način. 3) Praktična inteligentnost Imenovana tudi zdrav razum, ki ga razume večina in jo standardni testi ne merijo.

Pregled teorij inteligentnosti

Razlike v inteligentnosti med spoloma Helen Fischer 1945