Poplave 2010 na Barju raziskava dogodka z integracijo
Poplave 2010 na Barju: raziskava dogodka z integracijo klasičnih in daljinsko zaznanih podatkov Dr. Lidija Globevnik Inštitut za vode Republike Slovenije 17. 2. 2011 ARSO Ljubljana
IR posnetek Barja (za ARSO Geoin): 20. 9. 2010: višek poplav na Barju! IR posnetek Gradaščice: 20. 9. 2010: poplave imele višek 19. 9. 2010; visoka voda je odtekla; voda še v retenzijah na Horjulki
Analiza dogodka - postopek dela: 1) Digitalizacija linije poplave na IR posnetku (D 48 sistem, 120 slik!) 2) Prenos digitalizirane linije na kartografsko karto DTK 5 3) Beleženje globin, označevanje sledi najvišjih poplav (oznake na stabilnih objektih, potovanje s čolnom med poplavo) 3) Prva določitev višin kot vode na robovih po karti in obstoječih podatkih Lidar, DTK 5 4) Popisi in zapisi sledi poplav: označitev sledi, ankete, pogovori z domačini, fotografiranje 5) Priprava geodetskih oslonilnih točk in godetske izmere višin 6) Račun površine in prostornine poplave na Barju
(IR posnetek in globine vode v cm: UL FGG (mag. Andrej Vidmar: merilna lata, potovanje s čolnom)
Rezultati - Barje Dne 20. 9. 2010 je bilo poplavljenih 76, 8 km 2 površin, prostornina vode 34 mio m 3.
Rezultati - Barje • Padavine: izohipse padavin mreže ARSO, ZEVS in Fitofarmacevtske uprave RS): - 280 do 220 mm (med 17. 9. -19. 9. 2010 - v treh dneh) - v zaledju Ljubljanice je padlo 420 mio m 3 vode • Hidrološke merske postaje v Mostah na Ljubljanici: vrh v nedeljo (19. 9. 2010, 353 m 3/s) med 11: 30 in 15. 30; Volumen odtekle vode v Ljubljanici po 12 ih dnevih (brez upoštevanja dodatnega dviga gladine 25. 9. 2010) je bil 270 mio m 3. Koeficient odtoka padavin: 0. 65. • Hidrološka merska postaja v Iški vasi na Iški: 49. 3 m 3/s (18. 9. 2010 zjutraj) in 59. 3 m 3/s (19. 9. 2010 ponoči in zjutraj); Volumen poplavnega vala Iške med 18. 9. 2010 in 20. 9. 2010 je bil 7, 15 mio m 3. Koeficient odtoka padavin: 0. 45
Opredelitev drugih informacij iz daljinsko zaznavnih podatkov • (1) Kontrola območja poplav (naselja, ceste, travniki, koruzne njive) in določitev smeri toka poplavne vode Ljubljansko Barje (Ižanska cesta) 19. 9. 2010; fotografija iz zraka
“madeži vode”
Pojav temnega madeža pri Ižanski cesti: izviri podzemne vode Določitev smeri toka poplavne vode na ILOVICI v Ljubljani (pod cestnimi prepusti, po kanalu in preko travnikov v smeri velikega Galjevca)
Opredelitev drugih informacij iz daljinsko zaznavnih podatkov • (2) Sledi toka po barvi vode in podzemna voda: A- Iška A: Iščic a Poplave vzhodnega dela Barja (pod vasjo Matena do Črnovaške ceste) je povzročila a) reka Iška, ki se je prelivala preko desne brežine Hidrogeološki profil A-A: južno od Črne vasi b) Reka Iščica, ki se je Ljubljanica Iška prelila tudi preko Ižanske ceste c) Podzemna voda globokega vodonosnika (arteška voda) in voda Iškega vršaja (voda Iške)
Opredelitev drugih informacij iz daljinsko zaznavnih podatkov • (3) Primerjava rezultatov računa poplavne nevarnosti za Iško (DHD, 2009) in zabeleženih poplav 2010 na Iški (pri vodarni Brest) Razlaga na naslednjih dveh prosojnicah:
Linija izračunanih poplav verjetnosti nastopa 10% (črtkana linija) Q 10 letna= 76 m 3 m /s (DHD, 2009; hidrologija: Burja) VODARNA BREST Linija izračunanih poplav verjetnosti nastopa 1% (polna linija) Q 100 letna= 149 m 3 m /s (Burja v DHD, 2009)
Linija Q 10 letna= 76 m 3 m /s Linija redkih poplav (VGI, 2000; Atlas okolja, 2010) Linija poplav september 2010 Linija Q 100 letna= 149 m 3 m /s Problem: Neskladje podatka o konici pretoka na v. p. Iška vas (zapis 59 m 3/s) in linije redkih poplav (~100 letnih): -Dejstvo, da poteka linija poplav 2010 podobno kot linija “redkih poplav” po VGI, 2000 (~100 letnih) -Dejstvo, da poteka linija poplav 2010 po koridorju izračunane linije 149 m 3/s Razlaga: v. p. Iška: pojav deročega toka, obstoječa pretočna krivulja pri 302 cm na lati ne velja za deroči tok. Ocenjujemo, da je v Iški v konici teklo med 90 in 120 m 3/s), v vršaj pa se je prelivalo dodatnih 20 m 3/s
Zaključki • Evidenca pojava na porečju Iške kaže na to, da so imele poplave Barja karakter 100 letnih poplav • Evidence sledi najvišje gladine leta 1933 kažejo na to, da je bila voda na izbranih starih objektih na centralnem delu Barja leta 2010 nižja za 20 cm. • Barje se je med 1933 in 2010 na centralnem delu v povprečju posedalo 3 mm/leto (v 77 ih letih ~230 mm) Ugotovitev: Posedki v mm poplave Barja 2010 po obsegu in prostorninah enake tistim iz leta 1933 1% - 2% Redke poplave verjetnost nastopa! Pogoste poplave Zelena: Krajinski park in Natura 2000
Prikazane metode in rezultati analize: Program dela Iz. VRS, 2010 -2011 (spremljevalka naloge: Stanka Koren, ARSO)
- Slides: 15