Pomorska varnost in pomorska obramba akvatorija RS Maritime

Pomorska varnost in pomorska obramba akvatorija RS Maritime Security and Maritime Defence prof. dr. Anton Žabkar, kapitan SV 1

Osnovni pojmi (PL 537, 436, 614) • obramba obale - del obrambe države (od napadov z morja, iz zraka, s kopna in od sabotaž, diverzij vrinjenih sil): • a) obalna obramba – sistem zavarovanja meje in operacijskega temeljišča, ter obrambe obalnega pasu in teritorialnih vod od napadov pomorskih in zračnih sil – sodelujejo vse veje OS • b) protidesantna obramba – podsistem obalne obrambe od napadov trifibijskih sil – anti landing • c) pomorska obramba – obramba celotnega akvatorija do razdalje od obale s katerih sta lahko ogrožena obala in teritorialne vode (SLOC, luke, infrastruktura) – protiladijska, protipodmorniška, protiminska, protielektronska, protidiverzantska, protiteroristična, PJBK, protihekerska ? , protirobotska ? ……. . • č) luška obramba – podsistema obalne obrambe notranjih vod s težiščem na lukah, pasivna obramba (OSOS, PMO, podvodno opazovanje, podvodne ovire, nadzorno-prepustna služba) in aktivna 2 obramba (OA, ORB, PČ, he, potapljači-Pdiv in PMO)

Slovensko morje ? • meja z Italijo določena z Osimskim sporazumom (1977) – EEZ ? • Slovenija je imela v SFRJ dostop do odprtega morja in do epikontinentalnega pasu, in tudi nadzor nad celotnim Piranskim zalivom • po osamosvojitvi RH in RS ostaja do arbitraže odprto vprašanje meje na morju z RH – T. 5 in “dimnik”- 5. čl. Pomorskega zakonika • temeljna črta = srednji nivo nizkih najnižjih voda ali ravna črta, ki zapira vhod v zaliv • pravica ladij vseh zastav na neškodljiv prehod 3 skozi teritorialno morje

Akvatorij RS • PL (str. 9): vodna površina (morski prostor vključno z morskim dnom ? ) morja in notranjih vod, ki se uporablja za določen namen ali ima določene lastnosti – meje so običajno administrativne • luški (pristaniški) akvatorij: a) notranji del (operativni, za čakanje in za manever); b) predluški (delno zavarovani) del ali sidrišče (z obračališčem za ladje ali skupine ladij) • VL (str. 22): morski prostor, ki je urejen tako, da omogoča ugodne razmere za izvajanje bojnih delovanj lastnih sil (in otežuje delovanje nasprotnikovih sil ? ) • definicija akvatorija RS ? 130 40’ E - 450 35’ N 4

Taksonomija in primer iz slovenske prakse • teze: • pomen morja in oceanov s težiščem na Sredozemlju in Jadranu kot njegovem delu • pomorska varnost • organizacije, ki zagotavljajo pomorsko varnost (doktrinarne rešitve) – struktura • ogrožanja pomorske varnosti v miru • ogrožanja pomorske varnosti v krizah in vojni • pomorska obramba – definicija in vrste dejavnosti • primer Slovenije – (ne)soglasje med doktrino in prakso (primer nasedanja kitajske premogarice Guo 5 Dian 6 na Debelem rtiču 25. 02. 2010. leta)

Viri: • • • Naval Review Navy International Naval Forces USNI Proceedings Defence Management Journal Sea Power Rivista Maritima Morskoj Sbornik La Revue Maritime The Strategic Defence and Security Review – UK -D 2010 • Pomorska enciklopedija • Pomorski leksikon, Vojni leksikon 6 • Vojni leksikon

Slovenski normativi ? • Uradni list 27/2011 – Resolucija o izhodiščih nacionalne varnosti (ROINV). • 2. 1 – pod 2. – vitalni interes RS je stik teritorialnega morja z odprtim morjem (EEZ se pri tem ne omenja) • 3. 1 RS je celinska in pomorska država…. • 4. 2. 1 …terorizem ogroža infrastrukturo (katero - na obali ? ) • Vojaška doktrina SV: s. 26 - mornariške baze so omenjene, a niso opredeljene; s. 27 - mornariške enote so enote za bojno podporo (strukture ni); s. 40 - ureditev prostora brez mor. dela; s. 44 -5 - v vojni oper. kontrolo nad akvatorijo prevzame oper. pov. SV – katero? ; s. 46 - poveljstvo mornariških sil ? s. 61 kdo izvaja obvešč. zagotovitev na morju in s čem ? s. 105 ureditev prostora le deklarativno (brez vsebine) • Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja SV (SDPRIO) – o morju in mornariški komponenti ne vsebuje ničesar • neskladje med 2. 1, 3. 1 in 4. 2. 1 ROINV in med Vojaško doktrino ter SDPRIO 7

Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva RS 2010. leta • svetovno pomorstvo doživlja krizo, potrebe za pomorskim prometom se zmanjšujejo, voznine so nižje • izjema – prevoz TEU in rast potnikov • v svetu manjka 10. 000 pomorskih častnikov, medtem ko je NKV delovne sile preveč • Slovenija na dnu lestvice držav po BRT pod nacionalno zastavo (države brez morske obale Slovaška, Avstrija, Švica so pred Slovenijo • “…. naloge na morju niso poslanstvo SV” – SVI 2011 – str. 76 -77 8

430. mornariški divizion • • poveljstvo operativni center odred za podvodna delovanja odred večnamenskih plovil odred za podporo delovanja (logistika) naloge: zagotavljanje pripravljenosti – vojaška kontrola in režim plovbe – PMO in Pdiv. O – sodelovanje v PT zaščiti – odkrivanje in obveščanje – delovanje v nesrečah – naloge države gostiteljice 9

Oceani in morja • 71% površine celotne planete Zemlje • 46000 ladij + 4000 luk – svetovni transportni sistem • 50% svetovnega prebivalstva živi do 80 km od obal – 80% držav niso land-locked – 125 mest z več kot 106 prebivalcev je do 485 km od obale • leta 2030 – bo živelo 75% prebivalstva do 80 km od obal • 16% živalskih beljakovin, ki jih porabi človeštvo, je iz morja – ulov ribe 1961 – 40. 106 ton, 2000 – 120. 106 ton (30% za prehrano živali) • Atlantski ocean = 27% površine svetovnega oceana – 111. 866 km obale – 230. 000 živ. vrst • 30% nafte in plina se črpa z oceanskega dna- rude (nekoč le sol) ? • 2000. leta - letno flota 800. 106 dwt (14 let) prepelje 5, 88. 109 ton - od tega 2, 15. 109 ton nafta, 2. 109 ton – 10 rude, oglje, žito; 4. 106 TEU

Sredozemno morje in Jadran • Sredozemno morje ima 18 robnih morij • 2. 500000 km 2 - dnevno: 2000 trajektov, 3500 tovornih ladij, 300 tankerjev- 8. 106 bpd na morju • – Jadran – 135250 km 2 • globina 1500 m (max 5267 m) • Sardinija in Sicilija večji od Slovenije • 115 platform za črpanje plina z morskega dna v Italiji • pretok robe: letno 220. 000 ladij in plovil > 100 ton (1/3 svetovnega prometa!) – letno 370. 106 ton nafte – vsak dan 250 -300 tankerjev – letno izlitje nafte do 150. 000 ton • 65% vrst rib ogroženih zaradi prelova – svetovni ulov 90 milijonov ton/letno - hrvaški ulov v Jadranu do 44000 ton/letno • tovori - (15 – 17). 106 ton letno prek luke Koper / tankerji / križarke • slovenskih plovil cca 1000 BRT – 343 BRT nad 18 m 11

Ribolov • rast ulova od 1950. leta do 2000. leta - od 20 na 90 milijonov ton • v EU upad ulova s 718. 000 ton – 1995. leta na 563. 000 ton v 2006. letu • svetovni rekorder LRK s 17. 000 ton/leto, Peru 10, 7, Japonska 5, ZDA 4, 7 • italijanski letni ulov 300. 000 ton, od tega cca 60% v Jadranu (560 kočaric in 100 plavajočih mrež) • Hrvaška letno 34500 ton + marikultura 9500 ton – 60 koč + 100 plavajočih mrež • Slovenija ? 12

Pomen morja za Slovenijo • slovenski in tranzitni promet prek luke Koper (3 pomoli, 3 bazeni, 11 specializiranih terminalov – max tonaža ladje 180. 000 BRT, 22 privezov do 18 m, sidrišče): 2500 ladij letno – 2 milijona tekočih tovorov • 2010. leta : skupni promet 15. 372. 043 ton, do leta 2015 – 21. 400. 000 ton ? – 54 potniških ladij – 37264 potnikov – 2011. leta – cca 80 ladij – 3500 potnikov Voyager of the Seas • delež kontejnerjev: 28%, tekoči tovori: 18% • vnetljivi tovori – les, tekoče snovi, premog, žita • povprečni dnevni promet: cca 41000 ton • odvisnost dovoza in razvoza od kopenskega transporta – rastoča vloga NAPA (s tem tudi luke Koper) v luči rasti prometa med EU in Daljnim vzhodom (LRK) 13

Splošna plovba in FPP • 20 ladij (> 10 let) – 864. 000 BRT • sestrinska podjetja Generalshipping Corp. Liberija, Singapur in Maršalski otoki • ladje so registrirane v tujini – davčne oaze • 1995. leta je država lastnik, 1999. leta odstopi Banki Koper, 2006. leta KAD in SOD • nemški lastnik Doehlle odkupi deleže za 5560. 000 EUR – SPP preneha biti slovenska • FPP – 890 študentov, od tega navtiki in ladijski strojniki 19%, ostalo tehnologi prometa in logistiki – kam po končani FPP ? • v SPP na ladjah v posadkah do 10% Slovencev ? 200 -220 pomorščakov in vplačila GC za pokojnine ? 14

Ribolov in šport • 342 registriranih ribičev, od tega se 1/3 ukvarja z lovom, 273 z akvakulturo • letni ulov morske ribe: 1746 ton (od tega 1537 ton plava riba) • ribiška flota: 185 plovil s skupno 1000 BRT • šport in rekreacija: 9532 registriranih čolnov in jaht – nacionalni in mednarodni rekord v št. plovil na 1 km obale • v marinah 6775 čolnov in jaht (od tega 20% slovenskih) 15

Protislovja med razglasitvijo Slovenije za pomorsko državo in dejanskim stanjem • luka Koper (17. 000 ton/letno) se ne more razvijati brez širjenja, specializiranja za donosne tovore in opore na dvotirno železniško povezavo z notranjostjo • SPP prehaja v tujo last, dok v Izoli ? • izšolani pomorščaki odhajajo v tujino • ribištvo je skrčeno na lov v obalnih vodah – ni interesa niti zmogljivosti za lov na odprtem morju • Slovenija se ni tako kot Hrvaška in Italija vključila v raziskave energentov v severno-jadranskem podmorju • imamo pomorski muzej in pobude posameznikov • polni razvojni razmah doživljajo le športniki-jadralci in jahte ter čolni, ki jih je vse več 16

Pomorska varnost kot atribut pomorske države • zagotavljanje razmer za normalno (zakonito) izkoriščanje morskega prostora in bogastev ter zagotavljanje razmer za normalno življenje in razvoj prebivalcev v določeni državni akvatoriji – ohranjevanje okolja • mednarodna in nacionalna pomorska varnost • gospodarstvo povezano z morjem (ribištvo, pomorski promet, luška infrastruktura, tovarne za predelavo rib, ladjedelnice, turizem, podvodno rudarstvo, športi na vodi in pod vodo in rekreacija) • pomorsko šolstvo in pomorska kultura • spoštovanje mednarodnih in lokalnih zakonov ter običajev – standardi EU 17 • spoštovanje ekoloških in drugih standardov

Organizacije, ki zagotavljajo varnost in uveljavljanje zakonov in običajev • obalna straža (poveljstva, enote, logistika, baze) • svetilničarska služba • luška kapetanija – pomoč pri navigaciji (pilotaža, zveza, privez ladij) • vlačilci in ladje za reševanje, ledolomci • meteorološka služba • luška (pomorska) policija • pomorska carina • varnostniki na terminalih in v skladiščih • zdravstvena služba (pomorska higiena) – ekološke službe • gasilska služba • hidrografska služba • reševanje človeških življenj in imetja na morju – dežurne radijske postaje • znanstvene in izobraževalne ustanove (trenažerji, simulatorji, 18 trenažeri. . ) – civilna družba ?

Variante organiziranja nadzora nad pravnim redom in posredovanja pri izrednih dogodkih na morju • • • obalna straža kot krovna organizacija skrbi za: navigacijsko infrastrukturo varnost plovbe in ladij ter obalne infrastrukture spoštovanje pravnih norm (prestop meje, carina, ribolov, zavarovanje arheol. najdišč, ekol. , zavarov. rudnih bogatstev) red v lukah reševanje življenj in imetja na morju inačice: ZDA – D of HS v miru – amer. in mednarodne vode varnost, zaščita, ekol. , SAR - iskanje in reševanje, navig. (ledolomci), anti-narcotics; UK – samo SAR Can, Šri Lanka – min. za ribištvo Indija – obalna obramba, FR – žandarmerija, RF – granič. – Španija – Guardia Civil Švedska – vloga policije, gran. , SAR, varnost plovbe, ekol. ITA – min. za promet, NOR – EEZ > 2000000 km 2 19

Primeri ogrožanja pomorske varnosti v miru in krizah • zaplembe droge, cigaret in druge tihotapljene robe v lukah (jedrska razstreliva ? CBW ? ) • slepi potniki, širjenje epidemij • pomorske katastrofe (trki ladij, nasedanja, nezgode na tankerjih, eksplozije, požari, Brigita Montanari…) • napadi teroristov na ladje na morju (Achile Lauro) in na turistične objekte na obali (Indonezija) • miniranja morskih poti in luk (Rdeče morje 1982) • napadi eksplozivnih čolnov (R Cole) – pomorskokopenski samomorilci – primer Mumbay 20 • piraterija

Trendi v pomorskem terorizmu • povezave med pomorskim terorizmom, piratstvom in tihotapljenjem ljudi, orožja in narkotikov • žarišča piraterije • tihotapljenja orožja – Izrael: Santorini 2001 in Karine 2002, Grčija : Baltic Sky 2004 • pomorska veja LTTE • Al Kajdini čarterji • Hezbollah - R Cole 2002 – tanker Limburg 21 • morske mine v Rdečem morju

Nadzor nad pomorsko varnostjo • delitev dela med vojno mornarico, policijo, agencijami za okolje, carino, PSC in obalno stražo – doktrina centralizacije ali decentralizacije ali improvizacije ? • vpliv vloge morskega akvatorija in pomorskega gospodarstva ter tradicije na tip organiziranja • japonske pomorske samoobrambne varnostne sile JMSDF (45800) – 4 eskortne flotilje (32 R-FR), 10 polkov MA (314), 2 flotilji Pd (8) • obalna straža ZDA – Homeland Security + Law enforcement+SAR+zaščita okolja+pomoč v navigaciji – 7057 civilistov+41873 akt. osebje+8100 rez. +34885 pom. osebje (244 PL, 1850 PČ, 204 zrakoplovov) 22

Middle Power Approaches – primer Italije (dolžina obalne črte 9225 km) • sistem pomorske varnosti: • Guardia Costiera (1989): luške kapitanije-stacionarna komponenta in pomorsko-zračna mobilna komponenta -10. 000 pripadnikov – 391 plovil (do 52 m), 12 letal in 4 sanit. he • carina – 60. 000 – 336 plovil, 10 letal, 90 he • karabinjerji – 105. 000 – 164 PČ • flota – 38. 000 • Center za reševanje • Akademija obalne straže – posebno izobraževanje 23

Ogrožanja pomorske varnosti v miru • naravne katastrofe (nevihte, orkani, tajfuni, potresi, cunami, megle, ledene gore, suše, meduze, alge…. ) • tehnogene katastrofe na obali (eksplozije in požari nevarnih tovorov, izlitja nafte in strupenih snovi, nesreče v JE) ali ladjah • akcidenti (potapljanje ladij, trčenja ladij, požari na ladjah in platformah, izlitja nevarnih snovi) • tihotapljenje prepovedanih tovorov (orožje, droga, ljudi, belo blago) in tatvine, ugrabitve, izsiljevanja s talci piratstvo • prepovedani ribolov • ropi podvodnih arheoloških najdišč • onesnaževanje okolja • kršenje predpisov (o plovbi, sidranju, vedenju in redu v lukah, carinskih, zdravstvenih, higienskih, tehničnih 24 in drugih)

Sile, ki namerno ogrožajo uporabo morskega prostora in subjekte, kateri v njem delujejo v krizah in vojnah • podvodni diverzanti – teroristi: minipodmornice, skuterji, EČ • saboterji, kriminalci (tihotapci, krivolovci, pirati) • akcidenti (tehnogene katastrofe) • v vojnah: • letala - zračni udari, raketni udari z razdalje • pomorske sile (flota, LPS - EČ, TČ, RČ, div. Pd) • pomorski diverzanti • minska delovanja • WMD (JBK – orožja) 25

Oborožitveni sistemi napadalcev • • • • podvodno orožje: nekontaktne danjske mine (ground mine) sidrne mine plavajoče mine torpedi diverzantska sredstva: diverzantske nastavljive mine eksplozivni čolni samomorilska podvodna plovila podvodni roboti in teledirigirani ali samovodljivi čolni WMD elektronski motilniki in “informacijska orožja” posebej izurjeni in oboroženi morski sesalci ? 26

Definicija pomorske obrambe • pomorska obramba – množica dejavnost vseh sil s katero se v miru, krizah in vojni zagotavlja nadzor nad morskim prostorom države in dnom ter obalo in obalno infrastrukturo (svetilniki, luke, skladišča, ladjedelnice), da bi lahko nemoteno delovale sile, ki bazirajo v lukah in da bi se lahko nemoteno odvijale dejavnosti vseh civilnih subjektov, ki uporabljajo morski prostor in morsko dno za gospodarske in druge dejavnosti • cilj: vzpostavitev ugodnega operativnega režima na komunikacijah, v lukah in na obali - EEZ 27

Dejavnosti pomorske obrambe • opazovanje in nadzor gladine, podmorja in morskega dna • ocena razmer in sprejemanje odločitev – načrtovanje delovanj: • protiladijska delovanja • protipodmorniška delovanja • protidesantna delovanja • protiminska delovanja • protielektronska delovanja • protidiverzantska delovanja • baražna delovanja • minska delovanja • odpravljanje posledic nasprotnikovih napadov 28

Luška obramba • pomorska obramba zožena na akvatorij luke in dostopov do luke in njene infrastrukture • operativni center • obalna straža in luška policija nadzorujejo obalo ter ladje na vezih in na sidrišču • obalna služba radarskega, podvodnega in zračnega opazovanja • manevrske sile za hitro posredovanje in nevtraliziranje groženj • sile za pomoč in reševanje 29

Vpogled v normativne dokumente kaže, na to: • a) imamo Upravo za pomorstvo, Obalni center za obveščanje, Operativno komunikacijski center, pomorsko policijo in inšpektorate v MNZ, MOP idr. – prav tako imamo Službo za varstvo obalnega morja (SVOM) • b) imamo 430. mornariški divizion • c) imamo vojaško doktrino • č) imeli smo mednarodno vajo “Morje 92” • d) nikjer pa nimamo opredeljeno kdo je odgovoren za celoto (dirigent? ), niti za pomorsko obrambo • e) nimamo jasno razmejene naloge naštetih akterjev v miru, krizi in vojni, prav tako nimamo za te razmere opredeljene organizacije poveljevanja z vsemi akterji (PM, RPM, etc) • f) vodstvo SV predlaga večnacionalno Obalno stražo (SVI 30 2/2011 –s. 76 -77)

Razkorak med podčrtanimi doktrinarnimi nalogami 430. MD in njegovimi obstoječimi zmogljivostmi • zagotavlja priprave za delovanje v akvatoriju (nima zavarovanega poligona za urjenje, nima trenažerjev, simulatorjev in imitatorjev, nima strelišča) • vzpostavlja vojaški nadzor in izvajanje režima plovbe (za celotno akvatorijo nima radarske postaje za nadzor, ni še določen njen osnovni in rezervni položaj na obali, ne more nadzorovati podvodnih razmer v celotni akvatoriji – nima hidroakustične prislušne postaje) • sodeluje v protiladijski in protiteroristični zaščiti (ker ni rešen problem radarskega in hidroakustičnega nadzora nad akvatorijo ne more samo z dvema ploviloma in brez obalne baterije zagotavljati permanentno 24 urno zaščito – ostaja nejasen pojem “zaščite”, ker je zaščita pasivna kategorija in ni obramba) – potapljači niso usposobljeni niti opremljeni za boj s podvodnimi diverzanti in njihovimi sredstvi – ne obstaja kabinet podvodnega orožja nota bene: ostaja povsem nejasno kako bi se zagotovilo protiminsko obrambo v akvatoriji (nikjer ni niti omenjena), prav tako ni omenjeno kako bi se tarče v akvatoriji branilo pred napadi eksplozivnih čolnov (Cole) in desanti (Bombay) med nalogami piše, da MD “sodeluje” z ostalimi – nikjer se ne vidi kdo in kje ter 31 s kakšnimi sredstvi za zvezo poveljuje z vsemi silami

Odprta vprašanja: a) koliko radarjev, čolnov, ladij, potapljačev bi bilo potrebno, da se realizirajo deklarirane (podčrtane) naloge 430. MD? b) kje bi bil položaj osnovne in rezervne obalne radarske opazovalne postaje in kakšna bi bila njena povezava z nadzorno službo, PM in RPM ? minske opazovalnice ? c) kje bi bilo PM in RPM pomorske obrambe in kako bi bilo opremljeno in zavarovano ? kdo naj vodi celoto ? č) kje bi moral biti položaj enot, da bi lahko pravočasno posredovale v primeru napadov EČ, PD in z minskim orožjem ? čas odziva d) kje bi bili elementi logistične in druge infrastrukture (osnovni in rezervni privezi za ladjo in čoln, vadišče, poligon, delavnice za popravila, simulatorji, trenažeri), ki bi omogočili urjenje in usposabljanje mornariškega diviziona ? 32

(Ne)delovanje sistema RS – primer nasukanja premogarice Guo Dian 6 • • • . . 25. 02. 2010 – izredne razmere - megla – zaprta luka Koper za promet kitajska premogarica (66000 ton tovora) pluje od Savudrije v Koper s previsoko hitrostjo (5 vozlov) in ob 08: 35 nenadoma spremeni smer na Debeli rtič pristaniška kapitanija odkrije napako in večkrat opozori poveljnika, a brez učinka ladja je ob 08: 50 nasedla na Debeli rtič vpogled v navigacijske inštrumente (kompas, brzinomer, GPS, 2 radarja, globinomer, krmilo, radijska postaja, zemljevid) pokaže, da je vse delovalo brezhibno “človeški faktor” na ladji (jezik ? bolezen poveljnika ? alkohol ali droge ? …. ? ) - ladja je rešena istega dne ob 19: 50 (stroški cca 500. 000 EUR) od 08: 35 do 08: 50 samo verbalne reakcije sistema, brez odziva poveljnika kaj so v tem času delali represivni organi ? kdo je bil odgovoren, da alarmira represivne organe, ko je ugotovil, da gre ladja v pogubo ? kdo je ocenil, da ne gre za diverzijo in teroristični akt ? služba za podporo pri ekoloških in drugih nesrečah je aktivirana šele ob 15: 30 preventiva ni delovala, kurativa je brezhibno opravila nalogo Epilog: 1973. leta se je pri Piranu nasukal manjši italijanski tanker Nonnuogo; 1983. leta se je pri Izoli nasukala danska ladja (80 m); 2010. leta se je na Debelem rtiču nasukala kitajska premogarica; ali bomo vedno imeli takšno srečo, da ne bo nikoli prišlo do katastrofe ? 33

Predlog: • organizirati (še en )mednarodni seminar ali vsaj posvet o tematiki pomorske obrambe Jadrana s težiščem na severnem Jadranu (North Adriatic Ports Association) – razdelitev vlog med zavezniki (Nato, EU) • opredeliti akvatorij RS, vključno z dostopom RS do odprtega morja in EEZ • opredeliti pomorske interese Slovenije in lastne zmogljivosti za njihovo udejanjenje (kratko-, srednje-, in dolgoročno): pomorski promet, ribištvo, bogastva na morskem dnu - energetika, ekologija, šolstvo - kadri, znanost, turizem in šport, varnost…. ali so pomorski interesi Slovenije res “vitalni nacionalni interesi” ? • za države severnega Jadrana oceniti paralelne, konvergentne, divergentne in antagonistične nacionalne interese na morju in obali – nacionalni interesi vs interesi EU • ugotoviti kaj narekujejo obstoječe doktrine nacionalne varnosti in vojaške obrambe RS in sosednjih držav ? 34 • ažurirati doktrinarne dokumente RS

• oceniti izzive, grožnje in nevarnosti (notranje, zunanje), ki ogrožajo sedaj in ki bi tudi v prihodnosti lahko ogrozile slovenske pomorske interese (mir, krize, vojne, OOTW) – konkretizacija “kakovost/število” • na nacionalnih in mednarodnih vajah s podobnim scenarijem in v podobnih hidrometeoroloških razmerah (kot je bil primer Guo Dian 6) samokritično preveriti obstoječe pravilnike in veščino vseh akterjev pri njihovi implementaciji – kdo je dirigent (alias koordinator) ? • po tem preverjanju, v doktrinah civilne in vojaške obrambe RS natančno opredeliti pomorsko in luško obrambo, ter mesta, vlogo in naloge vseh akterjev, vključno s sistemom vodenja in poveljevanja, in to za vse tri osnovne modalitete razmer (mir, kriza, vojna) – pri tem izhajati tudi iz pesimističnega scenarija (letošnja septembrska vaja “prestrezanja propelerskega letala” kot negativen primer nemarnosti in zanikrnosti SV) • izdelati načrte razvoja kot celote (kadri, sredstva, oprema, stroški) • sodelovati z vsemi akterji pri razvoju in prostorni ureditvi akvatorija • z razvojem materialne baze (logistika, trenažeri, poligoni, vadišča, imitatorji, radarji, luški sonarji, ovire…. ) ustvariti materialne razmere za uresničitev deklariranih doktrinarnih nalog v skladu z realnimi zmogljivostmi sil in sredstev (ali pa po potrebi spremeniti doktrino) • korigirati pravilnike v skladu s pridobljenimi izkušnjami in uriti vse akterje v skladu z novo korigirano doktrino • če se nič ne bo spremenilo – sledijo tveganja izhajajoča iz statusa 35 quo • memento Guo Dian 6 ?