PG RT Konzorcij eolstvo Sreanje vodij RT Ljubljana
PG (ŠRT) - Konzorcij – ešolstvo Srečanje vodij ŠRT, Ljubljana , 28. 9. 2010 Tanja Rupnik Vec
Namen prispevka Odgovoriti na dve vprašanji: l Kateri so skupni cilji h katerim stremimo v proj. E-šolstvo, PG in v KSG? l Katera je skupna filozofija v temelju naše podpore šolam v smeri posodabljanja oz. vpeljevanja “novosti” v pouk? Rupnik Vec, ZRSŠ ©
Zakaj nastane noč? l 4 -letnik: "Ker gre dan takrat spat. " Naivne razlage sveta • preproste • pogosto zmotne l 6 -letnik: "Ker gre sonce za hrib. " • ne nujno ozaveščene Znanstvene razlage sveta • kompleksne l 9 -letnik: "Ker se zemlja vrti okrog svoje osi in je takrat obrnjena stran od sonca. " • multiple • hipotetične Rupnik Vec, ZRSŠ ©
Zakaj nastajajo letni časi? l 9 -letnik: "Ker je zemlja poleti bliže soncu. . . " Naivna razlaga sveta l 14 -letnik: "Zaradi nagnjenosti zemeljske osi. . . " Znanstvene razlage sveta l 22 -letnik: "Zaradi oddaljenosti zemlje od sonca. . . " Naivna razlaga sveta ? ? ? ? Rupnik Vec, ZRSŠ ©
l V naše razrede vstopajo učenci/dijaki z množico raznovrstnih NAIVNIH, ZMOTNIH POJMOVANJ raznovrstnih o raznovrstnih pojavih stvarnosti: l l l l “Zrak se na toploti razteza. ” "Če ti črna mačka prekriža pot, boš doživel nesrečo. " “Ženske so manj inteligentne od moških. ” “Špinača ima veliko več železa kot druga zelenjava. " “Medvedi najraje jedo med. " "Kača skoči in napade človeka. " “Kamilični čaj pomirjujoče vpliva na želodec. " Rupnik Vec, ZRSŠ ©
Če naj bi bila ta naivna pojmovanja dejansko Če naj bi bila ta nadgrajena, korigirana, morajo biti najprej OZAVEŠČENA nato IZZVANA in nato KORIGIRANA Rupnik Vec, ZRSŠ ©
Kako izzvati pojmovanja? Primer: Katera teh trditev se ti zdi resnična? Kako veš, da je ta trditev resnična? Kakšne dokaze imaš na voljo? Poglej, nasprotni dokazi pa so. . . Kognitivni konflikt PREISKOVANJE OBSTOJEČIH POJMOVANJ, PRIMERJAVA Z ALTERNATIVNIMI, RAZISKOVANJE RAZNOVRSTNIH DOKAZOV (VIRI) ITD. Rupnik Vec, ZRSŠ ©
l Cilji l Poglobljeno razumevanje učnih vsebin l Razvoj veščin/kompetenc
PROBLEMSKI POUK l AVTENTIČNO UČENJE l RAZISKOVANJE IN ODKRIVANJE IKT l SODELOVALNO DELO l PROJEKTNO UČENJE l IZKUSTVENO UČENJE … itd. l pouk (MP, KP, SP) projektni dnevi
l 1. cilj: spodbujati učitelje k zagotavljanju kakovostne učne priložnosti za učence l Seminarji (IKT, predmetni …) l Študijske skupine l Inovacijski projekti l Poročila za konzorcij l 2. cilj: podpora ŠRT jem pri uresničevanju njihove vloge v tem procesu
Za učenje odraslih (učiteljev!) veljajo iste zakonitosti kot za učenje otrok! Ni dovolj ‘pedstavitev’ novosti na seminarjih izven šole potrebna skupna refleksija učiteljev na šoli o novostih. Ključna vloga ŠRT
Končni cilj Šola kot učeča se skupnost
Podpora ŠRT-jem pri naslednjih ciljih: ü VSAK učitelj ugotavlja in zagotavlja kakovostno učno priložnost (celovit razvoj kompetence) ü skrb za sistematični profesionalni razvoj ü šolski kolektiv postaja učeča se skupnost. (ozaveščanje vzorcev razmišljanja, doživljanja in ravnanja in njihovo nadgrajevanje) (dialog, skupna vizija, osebna kompetentnost in učinkovitost, medsebojna povezanost, skupno iskanje rešitev)
Kako? l Spodbujajo in omogočajo l refleksijo, l raziskovanje lastne prakse, l dialog. Rupnik Vec, 2007 © Člani razvojnega tima šole (ŠRT): l Odnos do spremembe l verjamejo, l razumejo, l izražajo, utemeljujejo.
Spodbujajo in omogočajo: l l l načrtovanje, uvajanje, vrednotenje. l Skrbijo za kontinuiteto procesa vpeljevanja Skrbijo za spremembe. l Skrb za lastno učinkovitost samorefleksija, samo-evalvacija --> supervizija, coaching tima, vodij ŠRT … Rupnik Vec, 2007 © l
V r e d n o t e Nacionalni kurikulum T e o r I j e K 1, K 2, K 3, K 4, K 5, K 6, K 7, K 8 P 1 U 1 POUK MP, SP, PD U 1 + U 2 P 2 U 3 P 3 U 3 + U 4 U 5 U 4 PA 1 PT 2 PA 2
Trenutno stanje Šolske prioritete artikulirane v terminih dejavnosti učitelja (MP, KP, SP) RAZMISLEK: Kaj pravzaprav želimo doseči pri učencih? Prevedba v cilje oblikovane v terminih znanj/veščin/spretnosti/kompleksnih dosežkov dijakov.
• Možni referenčni okviri Kompetence (priporočilo Evropskega parlamenta (2006/962/ES): učni načrti • Učenje učenja • Socialne in državljanske kompetence • Sporazumevanje v maternem jeziku • Sporazumevanje v tujih jezikih • Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji • Digitalna pismenost, • Samoiniciativnosti in podjetnost • Kulturna zavest in izražanje
Možni referenčni okviri Marzanova taksonomija ciljev: • kompleksno mišljenje • delo z viri • sodelovanje in komunikacija • predstavljanje idej • miselne navade (avtoregulativnost, ustvarjalnost in kritičnost)
Možni referenčni okviri Vseživljenjski VIZ cilji (Redding 1991, po Marzano 93) Izid 1: Samousmerjajoči se učenec Izid 2: Kooperativni sodelavec Izid 3: Kompleksni mislec Izid 4: Ustvarjalec kvalitete izid 5: Prispeva k skupnosti
Prehod • Izkušnja interdisciplinarnega povezovanja • avtentične učne izkušnje • uporabno znanje • kompleksnost znanja • razvijanje različnih veščin • izkušnjo sodelovanja • IKT, • učenje učenja, • sporazumevanje v maternem jeziku, • kompetence v znanosti in tehnologiji • itd.
Primer lestvice (prehoden način) 1. stopnja "Vsi dijaki prvega letnika imajo enkrat na leto pri eni blok uri izkušnjo interdisciplinarnega povezovanja/sodelovanja/avtentične učne situacije . . . ". . . 4. stopnja "Vsi dijaki v vseh letnikih imajo v vsakem ocenjevalnem obdobju izkusiti obravnavo enega učnega sklopa v interdisciplinarni perspektivi/izkusiti sodelovanje/biti udeležen v avt uč sit"
Primer lestvice za KM (želena) drugi nivo: "vsak dijak prvega letnika ima, pri eni učni uri (kurikularni povezavi), z namenom, da bi razvil veščino KM, priložnost izkusiti debato, ki ji sledi refleksija o kakovosti argumentacije. . . " četrti nivo: "vsak dijak ima v vsakem letniku svojega šolanja (pri eni KP) priložnost, da bi razvil KM, izkusiti eno debato, ki ji sledi refleksija o kakovosti argumentacije, eno analizo avtentičnega besedila in oblikovati kriterije za presojo v eni problemski situaciji" šesti nivo: "vsak dijak ima v vsakem letniku svojega šolanja pri dveh učnih urah (pri dveh KP) priložnost – z namenom, da bi razvil KM - izkusiti eno debato, ki ji sledi refleksija o kakovosti argumentacije, eno analizo avtentičnega besedila in oblikovati kriterije za presojo v eni problemski situaciji; hkrati ima priložnost sodelovati pri oblikovanju opisnih kriterijev in opisnikov za spremljanje kakovosti svojega procesa in dosežkov v eni od prejšnjih dejavnosti. “
Učitelj motivira učence.
KER model (Milivojevič, 1998) Dražljaj / Situacija Akcija Interpretacija Fiziološki odziv Vrednotenje Tanja R. Vec, ZRSŠ, (C) Mentalna operacija
Kaj vpliva na ravnanje učitelja in učenca? Pomembno: Ljudje ne reagiramo na dogodek, pač pa na lastno INTERPRETACIJO (pravilno/napačno) tega dogodka … … in tega se v glavnem NE ZAVEDAMO. --> Interpretacijo pogosto “zamenjamo z resničnostjo. ” (Senge, 2001) Rupnik Vec, 2007 ©
Kaj so prepričanja (predpostavke) in kako vplivajo na naše ravnanje? PREPRIČANJA/PREDPOSTAVKE: ideje o tem, kakšen je svet, kakšni so drugi, kakšen sem sam ter ideje o tem, kako v tem svetu preživeti; znanje. Fantje so bistri, punce pa pridne, debeli ljudje so veseli, Maja je fina punca, Štajerke so temperamentne, naš ravnatelj je copata, … Jaz Drugi Svet Sem prijetna oseba, bister sem, senzibilna sem …. Banane so zdrave, ker imajo veliko kalija. Zemlja je okrogla. Če črna mačka prečka cesto, to napoveduje nesrečo. Napoleon je bil največji osvajalec vseh časov. Molekula je sestavljena iz atomov. Medvedje jedo med. Itd.
Vpliv prepričanj na sklepanje v aktualni situaciji l Primer 1 DOGODEK/DRAŽLJAJ SKLEP MM/PREDPOSTAVKA, KI SKLEP OMOGOČA Učenca stikata glavi in se hihitata. Norčujeta se iz mene. Kadar se učenci hihitajo med poukom se norčujejo iz učitelja. l Primer 2 DOGODEK/DRAŽLJAJ SKLEP MM/PREDPOSTAVKA, KI SKLEP OMOGOČA Telegram. Nekaj slabega se je zgodilo. Telegrame pišemo zgolj ob neprijetnih dogodkih.
Funkcionalna (ustrezajo resničnosti) Primeri: Zemlja je okrogla. Demokracija je OK. Pojmovanja/ prepričanja Nefunkcionalna, zmotna (izkrivljajo resničnost) Primeri: Paradižnik je strupen. Učitelj motivira učence. Vloga ŠRT pri uvajanju sprememb, Rupnik Vec ©
Ozaveščena Pojmovanja Neozaveščena, skrita Pomembno: ozaveščanje pojmovanj; Pomembno: proces ki to omogoča: kritična refleksija proces ki to omogoča: (metakognicija). Vloga ŠRT pri uvajanju sprememb, Rupnik Vec ©
- Slides: 31