Ostati vzor mogoe ali nemogoe poslanstvo starev in

Ostati vzor - mogoče ali nemogoče poslanstvo staršev in učiteljev? Mag. Tanja Bezić, september 2012

Namen predavanja: • poudariti vlogo vzora/vzornika v vzgoji; • opozoriti na umetno ustvarjeno protislovje med vzgojo in izobraževanjem v šoli; • opozoriti na povezanost med vedenjem/ravnanjem učencev, vrstnikov, staršev in učiteljev; • opozoriti na SDT - motivacijsko teorijo (Deci & Ryan, 2000)

Zakaj se nič ne spremeni…. ?

Kaj bi mi v bistvu radi dosegli?

ALI TOREJ ŽELIMO abstinenco ali varno pitje alkohola?

Misli o vzgoji (http: //www. ipsos. si/web-content/VIZ-portal/ogled/citati%202%20 -%20 o%20 vzgoji. html) Edini razumni način vzgajanja je zgled – četudi svarilen. Albert Einstein Vzgoja, ki temelji zgolj na zahtevah in nasvetih, ne pa na zgledih, je slaba. Jan Amos Komensky Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših, so jih pa vedno zvesto posnemali. James Baldwin

VZORNIKI … gre za poistovetenje z nosilcem nekih vrednot… STARŠI ? Ramovš, J. in Ramovš, K. , 2011: - Na prvem mestu med vzorniki mladih, ki živijo trezno in kakovostno življenje, so njihovi starši; teh je več kot polovica; Na drugem mestu so tisti mladi, ki nimajo vzornikov, okrog 20% pa ima druge vzornike. Potreba po istovetenju je močna socialna potreba, zato se otroci najprej istovetijo s starši, in če jih osebnost njihovih staršev navdušuje v mladosti, ostanejo starši njihovi vzorniki tudi pozneje. - Vzornike izven lastne družine navaja manjši del mladih. Večina od njih ima po več ljudi, ki jih občuduje, toda ne na splošno, temveč njihove določene lastnosti.

Tudi šole vzgajajo, mar ne? (R. Kroflič) „ Šole se ne smejo izogniti odgovornosti za vzgojno dimenzijo, saj nujno vzgajajo; - načrtno ali nenačrtno, - v smeri opredeljenih ciljev ali mimo njih, - usklajeno ali neusklajeno z vrednotnimi sporočili drugih dejavnikov v družbi (družine, medijev množične kulture). “

Če se v družbi ali v šoli pretirano poudarja le njena izobraževalna funkcija učitelji odgovornost za vzgojo pogosto “preložimo“ ▪ na družino, družbeno okolje, medije ▪ na razrednika, svetovalnega delavca, specialnega pedagoga, ▪ na učitelje določenih predmetov… in s tem zmanjšujemo tudi možnosti, da bi učenci lahko dosegli pričakovane izobraževalne cilje.

“DOBRO DELO UČITELJA “ • Projekt Goodwork, ki je potekal deset let na Harvardski univerzi, je “dobro delo “ učitelja opredelil kot „visoko kakovostno, socialno odgovorno in osebno osmišljeno…“.

Temeljna načela „dobrega dela“ naj bi bila: • odličnost (excellency) – strokovna neoporečnost; • etičnost (ethics), • spoštljivost (respectful mind) in • osebna vpletenost (engagement).

Etika, spoštljivost in osebna vpletenost • Etičnost se kaže v tem, da učitelj svoja ravnanja strokovno argumentira (se mu zdi vredno), saj sicer obstoja nevarnost ideološke indoktrinacije in manipulacije; • Spoštljivost pomeni, da učitelj učenca spoštuje kot sebi enakovrednega (prim. J. Juul – enakovrednost in enakopravnost) in je temelj vseh drugih odnosov med učiteljem in učenci); • Osebno vodenje ped. procesa oz. vpletenost učitelja (misli, čustva, vrednote) je podlaga učiteljevega “pedagoškega erosa “ (pedagoške moči), ki deluje kot motivacijska spodbuda, ki “učenca „zapelje“ v procese učenja.

Fred Korthagen in njegov „čebulni model“ profesionalnega razvoja Če ne dosežemo tudi najglobljih plasti osebnosti, ne moremo pričakovati bistvenih sprememb v ravnanju ! Metoda: JEDRNA REFLEKSIJA – Struktura: ALACT model

ALACT – proces refleksije; Jedrna refleksija vodi do zavedanja pomena globljih plasti osebnosti za profesionalno ravnanje Kaj želiš? Kaj delaš? Kaj misliš ? Kaj čutiš? Kaj je zate vredno? Kaj potrebuješ? Kaj želijo učenci? Kaj so naredili? Kaj mislijo? Kaj čutijo? Kaj je zanje vredno? Kaj potrebujejo? 4. Creating alternative action načrtovanje drugačnega ravnanja Trial- poskus drugačnega ravnanja 3. Awareness – ozaveščanje o bistvenih vidikih ravnanja ( kvalitet) 1. Action – konkretna izkušnja, opis 2. Looking back – opis ravnanja in idealne rešitve

• Uspešnost intervencij na področju zdravja je odvisna predvsem od pripravljenosti ljudi, da sami čim bolje skrbijo za svoje zdravje. • Le redke spremembe, ki so potrebne, so tudi prijetne… Ni toliko problem prenehati…kot je nehati; Ni problem začeti, ampak vztrajati…

Kako učence motivirati za spremembo vedenja oz. za zdrav življenjski slog? Številne teorije motivacije, različna terminologija, različni modeli (notranja, zunanja; motivacijske sestavine, struktura, viri; itd) … Teorija samo-odločanja (SDT) - kdaj in na kakšen način zunanje motivacijske spodbude pripeljejo posameznika od nemotiviranosti do notranje motiviranosti za neko vedenje… oz. kaj vzpodbudi in vzpodbuja posameznika, da se postopoma „svobodno odloča“ za drugačno ravnanje. (Self Determination Theory - SDT, Ryan & Deci, 2000; 2008),

SDT motivacijo pojasnjuje kot proces - kontinuum. nemotiviranost nočem. . zunanja motiviranost notranja motiviranost ker moram … ker je prav…ker tudi jaz mislim, da je prav … je prav introjekcija … identifikacija …integracija …internalizacija

• Kako uspešno bo potekal proces, je odvisno od tega, v kolikšni meri bodo zadovoljene posameznikove psihološke potrebe: • občutek avtonomnosti, • občutek kompetentnosti in • povezanosti s pomembnimi drugimi. Glejte tudi: http: //www. selfdeterminationtheory. org/SDT/documents/2008_Ryan. Patrick. Deci. Williams_ EHP. pdf

• V skladu s SDT teorijo lahko pričakujemo vztrajanje v neki spremembi le, če je posameznik internaliziral določene vrednote (jih doživlja kot svoje); • V skladu z SDT, le tisti ukrepi, ki dajejo posamezniku občutek avtonomije (svobodno odločam, sem sam odgovoren), kompetentnosti (znam in zmorem) in povezanosti z drugimi, vodijo do trajnih sprememb vedenja. • SDT intervencije so osredinjene na proces oz. na ustvarjanje odnosov in dejavnosti, ki skrbijo za posameznikove psihološke potrebe.

Torej… Biti vzor je pomembno, ostati vzor pa ni dovolj… CILJ mora biti - voditi mlade do avtonomnega ravnanja, do internalizacije vrednot… Njihova aktivna vloga na tej razvojni poti je odločilna!

Viri: • Kroflič, Robi (2007): Tudi šole vzgajajo, mar ne? Pravila in vzgojno delovanje (ur. T. Devjak). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Strani: 101 -118. • Juriševič, M. 2006. Učna motivacija in razlike med učenci, PEF, Ljubljana: Pef ULJ. • Ryan, R. M. & Deci, E. L. (2000). Self-determination Theory and the facilitation of intrinsic motivation, social development and well-being. American Psychologist, 55, 68 -78 • Ryn, R. M. , Patrick, H. , Deci, E. L. Williams, G. (2008). Facilitating health behaviour change and its maintenance: Interventions based on Self-Determination Theory. The European health Psychologist. Dostop: www. ehps. net/ehp • Korthagen, F. , Vasalos, A. : 2005. Levels of reflection as a means to enchance professional growth. Teacher and Teaching. Vol. 11. No. 1. , 47 -71. • Ramovš, J. in Ramovš, K. 2011. Varovalni dejavniki pred škodljivim pitjem mladih. Inštitut Antona Trstenjaka. Ljubljana.