Osebnost razmeroma trajna in edinstvena celota duevnih vedenjskih

Osebnost = razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi. (Musek, 1993)

Področja osebnostne strukture Temperament (dednost) Značaj (okolje) • celota motivacijskih, voljnih in etično moralnih značilnosti • značilnosti čustvovanja in način vedenja • živahnost, miroljubnost, hitre reakcije Osebnost • skromnost, poštenost, zahrbtnost, odgovornost Telesne značilnosti (zgradba, konstitucija) Sposobnosti • višina • umske (inteligentnost, ustvarjalnost) • teža • tel. znač. posameznih tel. delov • telesne (hitrost, moč) • čutno-zaznavne

Teorije osebnosti • znanstvena razlaga, ki povezuje spoznanja o osebnosti v celovit in koherenten (neprotisloven) sistem. S tem doseže tri za znanost pomembne cilje: razumevanje, napovedovanje in nadzor oz. nadzorovano spreminjanje. • Pregled teorij: učbenik, str. 148

Strukturne (dispozicijske) teorije • Preučujejo strukturo, zgradbo osebnosti osebnost je celota različnih lastnosti • Tipološke teorije – več osnovnih tipov osebnosti – vsak posameznik pripada nekemu tipu, stopnja izraženosti pri tem ni pomembna. • Dimenzionalne teorije – Lastnost = kontinuum med dvema skrajnostma (dimenzija) lahko določimo stopnjo zastopanosti posamezne lastnosti – omogoča merjenje in primerjavo

Tipološke teorije: Hipokrat-Galenova tipologija • 4 tipi temperamenta (lat. temperamentum = prava mešanica) glede na prevladujoč telesni sok • Bolj so sokovi v ravnovesju, bolj je uravnoteženo in zdravo ravnanje človeka • Prevlada enega soka kaže na bolezen Ni bila potrjena z raziskavami.

Telesni sok Tip Človekove značilnosti temperamenta Žolč (gr. khole) Kolerik Razdražljiv, nemiren, silovit, agresiven, nezadovoljen, dejaven Kri (lat. sanguis) Sangvinik Sluz (gr. phlegma) Flegmatik Energičen, živahen, optimističen, lahkoten, prijeten, zgovoren Počasen, neodziven, pasiven, previden, zanesljiv, stabilen Črni žolč (gr. melania khole) Melanholik Depresiven, potlačen, pesimističen, tesnoben, nedružaben

Konstitucijska tipologija E. Kretschmerja • Nevropsihiater • Konstitucija določa temperament ali duševno motnjo • 3 tipi ljudi: piknični, atletski in astenični

• Piknična konstitucija: nižje postave, debelušni, roke in noge so nežne in suhe; velika okrogla glava, širok obraz. – Tip temperamenta: ciklotimija (čustvenost, praktičnost, ekstravertnost, čustvena nestabilnost – Duševna motnja: cikloidnost Veseli, dobrodušni debeluhi

• Astenična konstitucija: suhi, visoki, šibko mišičje rok in nog; dolg nos, majhna spodnja čeljust. – Tip temperamenta: shizotimija (introvertnost, občutljivost, idealizem, načelnost, hladnost, odmaknjenost) – Duševna motnja: shizoidnost • Atletski tip: krepko okostje, močno mišičje, široka ramena, krepek prsni koš, plosek trebuh. – Tip temperamenta: viskoznost (eksplozivnost, vztrajnost, zvestoba, zanesljivost, neprilagodljivost) – Duševna motnja: epileptoidnost

Vrednotenje teorije • Sodobne raziskave ne potrjujejo povezanosti med telesnimi značilnostmi in duševnimi obolenji • Ni upošteval dejavnika starosti (shizofrenija – mlajši, starejši – piknična konstitucija, pogostejša depresivna psihoza) • Ni upošteval vpliva okolja (velike razlike med pripadniki različnih kultur) • zanimiva, vendar neznanstvena in neuporabna teorija

• Kateri tip konstitucije prevladuje v tehnološko razvitih državah? • Ali lahko modne zapovedi vplivajo na prevladujoč tip konstitucije?

Prednosti in pomanjkljivosti tipoloških teorij Prednosti Pomanjkljivosti Upoštevamo manjše število temeljnih lastnosti – enostavna. Ekstremov je malo, večina ljudi se le približuje čistim tipom. Razvrščanje je hitro in enostavno. Tipi ne zajemajo kompleksnosti in raznovrstnosti osebnosti. Upoštevamo samo močno izražene lastnosti. O človeku oblikujemo celostno sliko. Tipi so opisani z ekstremnimi Tipi so prikazani preveč črno lastnostmi, zato jih zlahka -belo. primerjamo.

Dimenzionalne teorije – Eysenckova t. osebnostnih potez in dimenzij • Osebnost je celota, ki je sestavljena iz posameznih osebnostnih lastnosti (potez) • Osebnostne poteze so temeljne in se ne spreminjajo – lahko so v različnih dimenzijah (močne, šibke) razlike med posamezniki

Temeljne osebnostne dimenzije • Introvertnost – ekstravertnost • Nevroticizem (čustvena labilnost) – čustvena stabilnost • Psihoticizem - nepsihoticizem

Introvertnost - ekstravertnost Introverti • družabnost, živahnost, aktivnost, samogotovost, Nedružabni iskanje stimulacije, brezskrbnost in Molčeči dominantnost • Najpomembnejši Eysenckov prispevek Izogibajo se vznemirljivim situacijam Nadzirajo čustva Zanesljivi Ekstraverti družabni zgovorni iščejo vznemirjenje impulzivni nezanesljivi

Nevroticizem (čustvena labilnost) – čustvena stabilnost Čustveno labilni Čustveno stabilni Močni odzivi na dražljaje v okolju Počasnejši odzivi Čustveni odzivi Nadziranje čustev Psihosomatske težave

Psihoticizem - nepsihoticizem Psihoticizem Težko se prilagajajo Pomanjkanje empatije Sovražni do drugih Agresivni Iščejo nevarna, nenavadna doživetja Nepsihoticizem Prilagodljivi Empatični Prijateljsko naravnani Neagresivni

Biološka osnova osebnosti • Osnova naše osebnosti je v veliki meri podedovana • Razlike v delovanju centralnega živčnega sistema medosebne razlike

• Introvertnost – ekstravertnost: raven vzburjenosti možganske skorje (retikularna formacija) – Introverti: visoka vzburjenost – Ekstraverti: nizka vzburjenost

• Čustvena labilnost – stabilnost: občutljivost AŽS – Labilni: bolj občutljiv, vzburjenje traja dalj časa psihosomatska obolenja so pogostejša – Stabilni: manj občutljiv, hitro se pomirijo

Hierarhični model osebnostnih lastnosti • Od splošnih dimenzij k specifičnim • Temeljna dimenzija: ekstravertnost • Osebnostne poteze: živahnost, družabnost, aktivnost • Habitualne reakcije: tipični načini vedenja • Specifične reakcije: reakcije v določenih situacijah

Povezanost s Hipokrat-Galenovo teorijo LABILNOST kolerik flegmatik sangvinik STABILNOST EKSTRAVERTNOST INTROVERTNOST melanholik

Vrednotenje teorije • Znanstven pristop: – Eksperimentalna metoda – Veljavni in zanesljivi vprašalniki osebnosti (EOV – Eysenckov osebnostni vprašalnik) – Faktorska analiza • Statistične podatke je treba interpretirati – subjektivnost – Osebnostne poteze se lahko spremenijo – Opisi in razlage so med sabo pomešani (prednost je predvsem v opisih)

Psihoanalitične teorije osebnosti • Sigmund Freud (1856 -1939) • Carl Gustav Jung (1875 -1961) • Erikson (1902 -1994)

• Začela kot gibanje v 20. stoletju • Imela velik vpliv na psihologijo, psihoterapijo in druga področja življenja. • Tudi psihodinamične teorije: zavestne in nezavedne težnje so gibala duševnosti, ta pa je dinamično ravnovesje teh gibal.

Psihoanaliza Sigmunda Freuda • Zavest je le ena izmed kvalitet duševnosti, na naše ravnanje delujejo tudi nezavedni motivi, hotenja… Zavedno Predzavestno (latentno prisotno v zavesti) Nezavedno (potlačene vsebine)

Nezavedno • Nezavedne vsebine so aktivne in lahko prevladajo nad zavestnimi namerami. • Kažejo se v “spodrsljajih”: izpuščanje in pozabljanje imen, pozabljanje nalog, zamujanje, govorni spodrsljaji, nekaj napačno razumemo ali slišimo. • Vedno se kaže na površini – moramo analizirati.

Struktura duševnosti (1923) ID = ONO zavest EGO = JAZ lače no predzavestno pot SUPEREGO = NADJAZ nezavedno

ONO (ID): del naše osebnosti, ki mu pravimo tudi zbiralnik energije (nagonske, nevezane, čiste energije). Sestavljajo ga potlačene vsebine (za nas nesprejemljive in neprijetne). – deluje po načelu ugodja (išče takojšnjo zadovoljitev teženj ne glede na okoliščine in ne glede na ceno). – se razvije najprej

NADJAZ (SUPEREGO): ponotranjene norme, vrednote. Je pretirano moralen. Bolj kot je strog (zahteva nemogoče) manj zadovoljstva, ugodja dopušča človeku. – Razvije se postopoma, je rezultat prve identifikacije s starši. – Opazuje jaz, mu zapoveduje, ga kritizira, mu grozi s kaznimi. – Kaže se kot kritika, občutki krivde, pozitivni vidik pa se kaže kot občutje odobravanja, ponosa.

JAZ (EGO): – kadar se začne otrok srečevati z zahtevami okolice (analna faza razvoja). – Energijo za delovanje črpa iz onega. – Načelo ugodja načelo realnosti (konflikt z onim). – Je deloma zavesten, nekatere pomembne funkcije jaza pa so nezavedne (obrambni mehanizmi). – Usklajuje zahteve onega z zahtevami zunanjega sveta in z zahtevami nadjaza. Včasih podleže onemu, včasih nadjazu, včasih realnosti.

Faze psihoseksualnega razvoja • Psihično življenje obvladujeta eros (spolni nagon) in tanatos (nagon smrti, agresivni nagon) • Značilnosti posamezne faze so odvisne od izvora in oblike zadovoljitve libida (energija erosa)

ORALNA FAZA (0 – 12/18 mes) • Prve zadovoljitve doživlja otrok prek ust (ko se hrani, grizlja, sesa). • Erogena cona so usta. Za to fazo je značilna simbioza z mamo (tesna telesna in duševna povezanost – stapljanje v celoto). • Spoznavanje sveta preko ust.

ANALNA FAZA (2. leto) • Doživljanje ugodja se preusmeri na analne funkcije (izločanje in kontrola izločanja). • Erogena cona postane anus. • Sovpada s toaletnim treningom (predvsem v zahodni kulturi starši navajajo otroka na higieno). • Otrok se prvič sooča z zahtevami okolja.

FALIČNA FAZA (3 – 5 let) • Libido se preusmeri k spolnim organom. • Otroka zanima vse kar je povezano z razliko med spoloma, rojevanjem otrok in spolnimi organi. Seveda se ga ne smeš • Pojavi se masturbacija. dotakniti! Svojega si si že odtrgala!

• Pojavi se ojdipov kompleks, ki se razrešuje v tej fazi. Razrešitev pomaga otroku, da gre iz simbioze z mamo. • Pojasnjuje temeljne mehanizme oblikovanja identitete (tudi spolne).

• Ko bom velik, se bom poročil z mamico!” pri kosilu vzklikne triletni Jan. Njegova starejša sestrica to pospremi z zbadljivim: “Janu se je zmešalo!”, mamica, ki jo očitno vse skupaj zelo zabava, pa nenavadnega snubca zavrne v smehu: “Ne moreš se poročiti z mamico. Kaj pa očka? ” Nabriti fantič seveda takoj najde odgovor na izziv: “On bo takrat že star, ” in nato s polnimi usti praženega krompirja, “. . . in bo umrl!” Tu se deček zdrzne – pretresen zaradi pomena svojih besed – in hitro hlastne: “No, mogoče pa ne bo mrtev, ampak se bom jaz raje poročil z Manco!” • Dečki: ženska je kastrirana – strah pred kastracijo zaradi ljubezni do mame (oče je tekmec) deček opusti mati kot ljubezenski objekt, se identificira z očetom (razvoj nadjaza) in sprejme moško vlogo.

Elektrin kompleks • Deklice: iz navezanosti na mater se mora preusmeriti k očetu kot objektu ljubezni naleti na prepovedi očeta prevzame žensko spolno vlogo in opusti očeta kot ljubezenski objekt.

LATENCA (6 – 11 let) • Značilno je obdobje deseksualizacije in sublimacije libida (povezano z odpravo in izničenjem ojdipovega kompleksa) • oblikuje se nadjaz, • libido se usmeri k družbeno sprejemljivim in zaželenim dejavnostim (kaže se kot delavnost, marljivost, storilnost, …).

GENITALNA FAZA (začne v puberteti) • Seksualne težnje se zopet pojavijo. • Posameznik v tej fazi preide od delnih zadovoljitev, ki so bile vezane na posamezne erogene cone, na celovito zadovoljevanje. • Glavni objekt libida ni več lastno telo (jaz), ampak partner. • Avtoerotizem in narcisizem se razrešita s heteroseksualnostjo ali homoseksualnostjo. • Posameznik je zdaj sposoben ljubezni in ustvarjalnega dela.

Fiksacije • Zaradi premalo/preveč zahtev, omejitev staršev pretirano/pomanjkljivo zadovoljevanje potreb na določeni stopnji • Oralna faza: grizenje nohtov, svinčnikov, kajenje, sesanje palca, pretirana ješčnost • Analna faza: pretirana rednost, natančnost, čistoča / neurejenost, nered, razsipnost

• Falična faza: pretirana nagnjenost k flirtanju, prodornosti, moči, samodokazovanju • Latenca: potlačeni seksualni impulzi, poistovetenost s staršem nasprotnega spola, težave pri heteroseksualnem prilagajanju

Psihoanaliza • Začela kot klinična praksa. • Tehnika prostih asociacij: govorjenje o vem, kar osebi pade na pamet, še posebej o tistem, kar se ji zdi nepomembno ali nesmiselno • Analitik kot arheolog interpretacija • Psihonalitičen kavč

• Napišite eno ali več lastnosti, ki vas motijo pri drugih ljudeh. • To je vaša senca.

Carl Gustav Jung: Analitična psihologija • Freudov učenec • Poglobil koncept nezavednega na individualno in kolektivno nezavedno • Tri plasti duševnosti: zavest (središče: jaz/ego) – individualno nezavedno – kolektivno nezavedno • Središče duševnosti = sebstvo (teži k razvoju in popolnosti, je globinski izvor osebnosti; v kolikšni meri se bo razvila, je odvisno od jaza)

Individuacija • Razvoj osebnosti poteka v dveh velikih življenjskih obdobjih • 1. obdobje: do 40. leta – Postopno duševno dozorevanje – Vpliv zunanjega sveta • 2. obdobje: po 40. letu – Pravi razvoj duševnosti – Individuacija: proces notranje rasti, katere cilj je približevanje jaza sebstvu in njegovi celovitosti

Nezavedno • Modrost, ki nam pomaga pri usmerjanju osebnostnega razvoja, če smo jo pripravljeni sprejeti • Individualno nezavedno: tvorijo ga vsebine, ki so bile preveč travmatične ali nesprejemljive za posameznika • Kolektivno nezavedno – Najgloblja in najtežje dostopna plast duševnosti – Arhetipi (praliki, prapodobe): kolektivni spomin človeštva, prirojeni in skupni vsem ljudem

Arhetipi • So občečloveški simboli, ki se pojavljajo v vseh kulturah in v vsej zgodovini človeštva – Oblika podobe: modrijan, junak, mati zemlja, božanstvo, demon… – Oblika scene ali dejanja: rojstvo, ponovno rojstvo, pot v podzemlje – V pravljicah, mitih, legendah, ritualih, vizijah, religiji, umetniških delih – V vsakdanjem življenju, ko je zavestni nadzor zmanjšan (v sanjah, fantazijah, blodnjah, halucinacijah)

Yoda: stari modrec Obe Wan Kenobe: dobri oče Lucas Skywalker: junak Darth Vader: zli duh

Arhetipi kot sestavine osebnosti • Senca: temna plat duševnosti, vse tisto, česar pri sebi nismo pripravljeni sprejeti potlačimo v nezavedno in nato projiciramo na druge ljudi – temeljna zakonitost Jungove analitične psihologije: tisto, kar je v nezavednem, najprej v projicirani obliki doživljamo zunaj sebe

• Persona: javna podoba, maska – določi jo posameznikova socialna vloga (problemi, kadar se posameznik indentificira s persono in se odtuji sebi)

• Anima/animus: ženska plat moškega/moška plat ženske – – Rezultat skupnega življenja moških in žensk; moški imajo nekaj ženskih lastnosti in obratno; vzpostavlja duševno ravnovesje; boljše razumemo nasprotni spol;

Psihološki tipi osebnosti • Najbolj sprejeti in potrjeni del Jungove teorije • Zavestno delovanje ljudi se razlikuje glede na usmeritev psihične energije Tip osebnosti Usmeritev psih. energ. Značilnosti Navzven, v zunanji Ekstraverten svet Družaben, odprt, živahen, aktiven, nezanesljiv, nestalen Introverten Nedružaben, samosvoj, zanesljiv, zaprt, razmišljajoč, nespremenljiv Navznoter, v notranji svet

• Introverti imajo težave pri soočanju z zunanjim svetom, zadržani so pri opravljanju nalog, ki zahtevajo aktivnost in sodelovanje in pogosto reagirajo z umikom. • Ekstraverti pa imajo težave pri soočanju z notranjim svetom, težave imajo pri razumevanju lastnega doživljanja, zunanje dogajanje jih prevzame in izgubijo se v zunanjih okoliščinah. • Prisotni obe naravnanosti, ena je dominantna in zavedna, druga prevladuje v nezavednem drugačno doživljanje, odzivanje in ustvarjanje različnih situacij.

Erikson: Psihosocialni razvoj • 1963 • Povezava Freudove teorije z znanjem o otrokovem telesnem in socialnem razvoju • Poudarjen razvoj jaza (identitete, samopodobe) • 8 stopenj psihosocialnega razvoja v nespremenljivem vrstnem redu (biološko dozorevanje in zahteve okolja) • Prehod rešitev (uravnoteženje pozitivne in negativne lastnosti) krize • Vsi čez vse stopnje, na vsaki se oblikuje del identitete

Kriza • Glavni razvojni problem, ki je v določenem času razvoja še posebno pomemben; • Čas povečane ranljivosti, možnosti za razvoj in hkrati povečane ustvarjalne moči; • Težave v prilagajanju na določenem osebnostnem področju; • Značilnosti vsake stopnje razvoja so prisotne celo življenje, v določenem obdobju so bolj izrazite;

Zaupanje/nezaupanje (1. leto) • Svet kot vir prijetnosti (zadovoljene fizične in psihološke potrebe po navezanosti, telesnem stiku, ljubezni, udobju) temeljno zaupanje, občutek varnosti • Svet kot vir neprijetnosti (nedosledna, nestalna, premajhna skrb za fizične potrebe in neugodne izkušnje v medosebnih odnosih) temeljno nezaupanje (tesnobnost, nezaupljivost, pomanjkanje samozaupanja)

Samostojnost (avtonomnost)/sram (dvom vase) 2. leto • Hiter motorični razvoj možnost nadzora lastnih aktivnosti in izbire; • Razvija se volja samostojnost; • Primerna količina nadzora in pravil samokontrola impulzov/samouveljavljanje; • Preveč omejevanja sram, dvom vase (drugi delajo boljše, odvisen sem od drugih, drugi me lahko nadzorujejo); • Prevelike zahteve otroku vzamejo pogum in voljo, da bi vztrajal v novih nalogah.

• Premalo omejitev, nadzora, usmerjanja preveč zahteven in nedojemljiv za kritiko; • Uspešna razrešitev: zaupanje v svojo zmožnost nadzora lastnega telesa in obvladovanja pravil; • Neuspešna razrešitev: občutek nezmožnosti nadzora nad dogajanjem.

Pobuda (iniciativa)/občutki krivde (3. – 5. leto) • Prodornost: govorjenje, radovednost, agresivnost • Postavlja si prve načrte (pogosto nesprejemljive, nerealne želje) • Razvija se vest • Starši: pozitiven odziv na poskuse neodvisnosti in usklajevanje le-teh z družbenimi pravili (temelj storilnostne motivacije, zaupanja vase kot pobudnika) – Kritika, zavračanje o. pobud občutki krivde, pomanjkanje želje po uveljavljanju lastnih zamisli

Podjetnost (marljivost)/manjvrednost (6. – 12. leto) • Igra je premalo, želijo delati dela iz sveta odraslih • Razvija se občutek za delitev dela, sodelovanje z drugimi, obvladovanje šolskih spretnosti • Težnja, da bi obvladali vse • Delavnost, podjetnost: pri otrocih, ki so zadovoljni s svojimi dosežki, če se primerjajo z drugimi; se počutijo kompetentni dokončati zastavljene naloge, obvladati določene spretnosti.

• Manjvrednost, pomanjkanje samozaupanja, občutki neuspeha: ponavljajoči neuspehi na šolskem, medosebnem področju; nimajo pomoči pri razvoju talentov, s katerimi bi se izkazali pred drugimi izogibanje delu, ni postavljenih ciljev.

Jasna identiteta/zmedena identiteta (mladostništvo) • Ponovna vprašanja vseh štirih dotedanjih kriz • Fizične spremembe + pričakovanja družbe • Preizkušanje različnih vlog, da bi ugotovil kdo je, kaj zmore, kakšno vlogo lahko najbolje igra v prihodnjem življenju; • Jasna identiteta, poznavanje sebe, samozaupanje, visoko in realno samospoštovanje – Občutek za dolžnost, predanost, zvestobo, pristnost

• Zmedena identiteta: ne ve, kje je njegovo mesto v skupnosti, kaj ga zanima prevzemanje nesprejemljivih vlog (deviantnost, odvisnost od drog), težave pri oblikovanju kakovostnih medosebnih odnosov, nestrpnost do drugačnih, negativna identiteta