ORIENTACIJA Stanislav KUSTEC ORIENTACIJA 1 Orientacija pomeni znajti

ORIENTACIJA Stanislav KUSTEC

ORIENTACIJA 1. Orientacija pomeni, znajti se na določenem prostoru, ki ga ne poznamo. 2. Orientacija se torej začne takrat, ko zapustimo kraj stalnega bivanja, ko razgledovanje okrog sebe ni več splet priučenih navad in se po terenu ne gibljemo več avtomatično, se pravi brez premisleka, ker ga ne poznamo. 3. S pomočjo izkušenj, dostopnih podatkov, različnih pojavov in tehničnih pripomočkov pa človek obvlada teren, tako da si je stalno na jasnem, kje je, in ve kako bo našel pot do izbranega cilja.

VRSTE ORIENTACIJ GEOGRAFSKA ORIENTACIJA Obsega hitro in pravilno iskanje oziroma določanje strani neba na zemljišču (sever – S - N, jug – J - S, vzhod – V - E, zahod – Z – W). TOPOGRAFSKA ORIENTACIJA Pomeni določanje svoje stojne točke, poznavanje topografskih objektov v okolici in detajlov na zemljišču ter poznavanje smeri.

Topografski pojmi TEREN ALI ZEMLJIŠČE JE DOLOČEN DEL ZEMELJSKEGA POVRŠJA Z VSEMI PRIPADAJOČIMI VZPETINAMI, KOTLINAMI IN RANINAMI, Z RASTJEM, VODAMI, KOMUNIKACIJAMI, NASELJI IN VSEMI DRUGIMI NARAVNIMI IN UMETNIMI OBJEKTI. RELIEFNE OBLIKE SO POSAMEZNE VZPETINE, RAVNINE IN KOTLINE. RELIEF TERENA JE SKLOP VSEH VZPETIN, KOTLIN IN RAVNIN NA ZEMELJSKEM POVRŠJU. TERENSKI OBJEKTI SO VSI OSTALI OBJEKTI NA TERENU.

Naravne in antropogene danosti Relief terene in terenski objekti tvorijo dve osnovni skupini topografskih elementov, ki jih delimo na naravne in antropogene danosti NARAVNE DANOSTI So objekti in oblike na zemljišču, ki niso nastali pod neposrednim vplivom človeka (relief, vodovje, …). ANTROPOGENE DANOSTI So objekti, ki so po nastanku vezani na človeka. So rezultat njegovega dela v prostoru, ali pa so pojmi, ki jih je človek uporabil za opisovanje prostora.

RELIEFNE OBLIKE

Reliefne oblike DVIGNJENE RELIEFNE OBLIKE Grič, gričevje, hribovje, gora, gorovje, predgorje, sredogorje, visokogorje, teme, vrh, hrbet, sleme, greben, pleče, sedlo, škrbina.

Reliefne oblike NAGNJEN TEREN – GORSKA POBOČJA (pobočje, obronek, stena, …) OBRASEL TEREN (loka, log, jasa, ruševje, ruša, zelenica, …) UMETNE TVORBE V OBRASLEM TERENU (poseka, rovt, laz, tamar, …) STENSKE OBLIKE (stena, pečina, raz, steber, rob, prag, skok, …)

GEOGRAFSKA ORIENTACIJA ORIENIRANJE PO SONCU ► ► Sonce je točno na jugu takrat, kadar stoji najvišje na nebu (kulminira). Čas kulminacije je odvisen od geografske dolžine opazovališča. Na območju Slovenije odstopa od poldneva do 7 minut, kar ne vpliva bistveno na našo oceno. Sonce se vsake 4 minute navidezno premakne za 1°, torej 15° na uro.

GEOGRAFSKA ORIENTACIJA ORIENTIRANJE PO ZVEZDAH

GEOGRAFSKA ORIENTACIJA ORIENTIRANJE PO LUNI ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH LUNINIH MEN ZA ORIENTACIJO PRVI KRAJEC Ob 12°° Na vzhodu Ob 18°° Na jugu Ob 24°° Na zahodu ZADNJI KRAJEC Ob 24°° Na vzhodu Ob 6°° Na jugu Ob 12°° Na zahodu POLNA LUNA ŠČIP Ob 18°° Na vzhodu Ob 24°° Na jugu Ob 6°° Na zahodu D C

GEOGRAFSKA ORIENTACIJA ORIENTIRANJE PO ZNAMENJIH NA RELIEFU, VEGETACIJI, VETRU, ZNAMENJIH URBANIZACIJE IN NAČINU GRADNJE TER OSTALIH ZNAKIH 1. HRUP LETAL 2. ŽELEZNIŠKI PROMET 3. CESTNI PROMET 4. GLASOVI DOMAČIH ŽIVALI 5. IZKUŠNJE 6. IZNAJDLJIVOST

ENOTE ZA MERJENJE KOTOV ENOSTAVNOST IN VOJAŠKE POTREBE KOTNE STOPINJE KROG IMA 360° VSAKA° IMA 60' VSAKA ' IMA 60" ZAHTEVNA UPORABA TISOČINKE POLMER KROGA 1000 m OBSEG KROGA 6283 m (neprimerno) VZHOD – 6000, NAPAKA 4, 5% ZAHOD – 6400, NAPAKA 1, 86% ZAPIS Tritisočdvestoenainpetdeset 32 -51 Ena tisočinka – 00 -01 Deset tisočink – 00 -10 Sto tisočink – 01 -00

SEVER SMERI PROTI SEVERU • GEOGRAFSKI (PRAVI) SEVER JE SMER PROTI SEVERNEMU GEOGRAFSKEMU TEČAJU. GEOGRAFSKA TEČAJA STALNI TOČKI NA ZEMELJSKEM POVRŠJU, SKOZI KATERI POTEKA OS ZEMLJINEGA DNEVNEGA GIBANJA – ROTACIJE • MAGNETNI SEVER JE SMER PROTI SEVERNEMU MAGNETNEMU TEČAJU. ZEMLJO OBDAJA MAGNETNO POLJE. MAGNETNI TEČAJ JE PROJEKCIJA MAGNETNEGA POLA NA ZEMELJSKO POVRŠJE. LEGA MAGNETNEGA TEČAJA SE S ČASOM SPREMINJA. • PROJEKCIJSKI (KARTOGRAFSKI) SEVER SMER V KATERO KAŽEJO NAVPIČNE ČRTE PRAVOKOTNE KOORDINATNE MREŽE NA TOPOGRAFSKI KARTI. JE

GEOGRAFSKI SEVER KARTOGRAFSKI MAGNETNI SEVER - - MERIDIANSKA KONVERGENCA MREŽNI MAGNETNI ODKLON N= - MAGNETNA DEKLINACIJA

ZEMELJSKO MAGNETNO POLJE MAGNETNA IGLA, MAGNETNI SEVER, DEKLINACIJA, INKLINACIJA, DEVIACIJA

AZIMUT - Az AZIMUT JE KOT MED SMERJO SEVERA IN IZBRANO SMERJO N MERIMO GA OD SEVERA V SMERI URINEGA KAZALCA (TISOČINKE, STOPINJE) Az Kot med smerjo severa in nasprotno smerjo je kontraazimut - k. Az

KOMPAS - BUSOLA ► DOLOČANJE SEVER SMERI NEBA – MAGNETNI ► MERJENJE HORIZONTALNIH KOTOV – AZIMUT (MAGNETNI) ► MERJENJE VERTIKALNIH KOTOV – NAKLON (S) IN NAGIB ALI STRMINA (N)

KOMPAS - BUSOLA M-53 ► ► ► ► PODSTAVEK VIZIR, INDEKS LIMB ali VETROVNICA, RAZDELBA, OZNAKE MAGNETNA IGLA, OS POKROV, OGLEDALCE MUŠICA ZA NOČNO OPAZOVANJE VERTIKALNE ZAREZE VRVICA, TORBICA

KOMPAS - BUSOLA RECTA DP-10 ► ODIŠJE (DVODELNO) ► VIZIR, INDEKS ► LIMB ali VETROVNICA, RAZDELBA, OZNAKE ► MAGNETNA IGLA, OS ► OGLEDALCE ► OZNAKE ZA NOČNO OPAZOVANJE ► VRVICA, TORBICA

DELO Z BUSOLO MERJENJE AZIMUTA

DELO Z BUSOLO DOLOČANJE ZNANEGA AZIMUTA NA TERENU

ORIENTACIJA KARTE 1. ORIENTIRANJE KARTE PO NARAVNIH ZNAKIH IN NEBESNIH TELESIH 2. ORIENTIRANJE KARTE PO LINIJSKIH OBJEKTIH

ORIENTACIJA KARTE 3. ORIENTIRANJE KARTE PO SMEREH PROTI OBJEKTOM

ORIENTACIJA KARTE 4. ORIENTIRANJE KARTE S KOMPASOM

MERJENJE IN OCENJEVANJE RAZDALJ – ZORNI KOT JE KOT MED OČESOM IN DVEMA SKRAJNIMA TOČKAMA OPAZOVANEGA PREDMETA. ► OBIČAJNO GA MERIMO V TISOČINKAH. ► ENA TISOČINKA JE KOT POD KATERIM VIDIMO 1 m VISOKO PALICO NA RAZDALJI 1 km. ► RAVNILO – RAZDALJA OD OČI 50 cm – 1 mm KOT DVEH TISOČINK. ► RAVNILO – RAZDALJA OD OČI 60 cm – 1 cm KOT 1°. ►

ZORNI KOT = d/ D D = d/ d = * D d [m] Višina, širina objekta [00 -00] Zorni kot D [km] Razdalja

ZORNI KOT OD OČI 50 cm – 1 mm KOT DVEH TISOČINK

MERJENJE IN OCENJEVANJE RAZDALJ ► ► ► MERJENJE S KORAKI, TRAČNIM METROM, … ČAS HOJE OCENJEVANJE RAZDALJ PO PRIMERJAVI Z ZNANIMI DOLŽINAMI ČAS ODMEVA PALČEV SKOK

OCENJEVANJE RAZDALJE GLEDE NA PODROBNOSTI, KI JIH NA DOLOČENI RAZDALJI ŠE OPAZIMO OSAMLJENA HIŠA 5 km OKNO NA HIŠI 4 km DIMNIK NA STREHI HIŠE 3 km OSAMLJENO DREVO, ČLOVEK 2 km DREVESNO DEBLO 1 km GIBANJE NOG LJUDI, KI HODIJO 700 m OKENSKI OKVIR 500 m BARVA IN DELI OBLEKE 250 m ŽIČNE OGRAJE, LISTJE NA DREVJU, GUMBI, … 150 m OBRAZNE POTEZE, DELI PESTI 100 m OČI, NOS IN DRUGE PODOBNOSTI NA OBRAZU 50 m BELOČNICA V OČESU 20 m