ORGANSKE KISIKOVE SPOJINE 1 KEMIJA DANES slikovno gradivo

ORGANSKE KISIKOVE SPOJINE 1 KEMIJA DANES slikovno gradivo

ALKOHOLI 1. Alkohole prepoznamo po hidroksilni skupini. HIDROKSILNA SKUPINA: - OH 2. Splošna formula alkoholov: R- OH 3. Hidroksilna skupina je POLARNA SKUPINA (zaradi kisikovega atoma), kar vpliva na nekatere lastnosti alkoholov (vrelišče, topnost, reaktivnost). R- OH nepolarni del

nepolarni del molekula etanola polarni del

4. Poimenovanje alkoholov –isto kot pri ogljikovodikih samo, da je končnica - OL pentan-1 -ol (1 -pentanol) pentan-3 -ol (3 -pentanol)

1. ALKOHOLNO VRENJE 1. Sladkor v moštu se pod vplivom gliv kvasovk (njihovih encimov) spreminja v etanol in ogljikov dioksid. Reakcija alk. vrenja: C 6 H 12 O 6 2 C 2 H 5 OH glukoza (sladkor) etanol (alkohol) + 2 CO 2 ogljikov dioksid (mehurčki) 2. Ker kvasovke nimajo dovolj kisika, da bi potekla popolna oksidacija, se ne sprosti vsa energija. Energija se kopiči v alkoholu, zato etanol gori z zelo vročim plamenom.

2. TOPNOST ALKOHOLOV V VODI 1. Demonstracija: metanol + voda propanol + voda butanol + voda pentanol + voda 2. Polarna hidroksilna skupina pri metanolu, etanolu in propanolu prevlada, zato so ti alkoholi topni v vodi. Pri alkoholih z daljšo verigo, nepolarni značaj radikala (R) prevlada, zato se ti alkoholi slabo ali ne topijo v vodi.

nepolarni del molekula etanol in heksan voda in heksan nepolarna molekula heksana polarna molekula vode Etanol se meša s heksanom in vodo. Voda in heksan se ne mešata.

3. VRELIŠČA ALKOHOLOV Vrelišče alkoholov narašča z daljšanjem njihove verige. Vrelišče je odvisno od molske mase in privlaka med molekulami spojine. Vez, ki omogoča, da se molekule alkohola privlačijo med seboj, imenujemo VODIKOVA VEZ.

4. GORENJE ALKOHOLOV Alkoholi gorijo v prisotnosti kisika: C 2 H 5 OH + 3 O 2 2 CO 2 + 3 H 20 Zaradi gorenja alkoholov, se jih izkorišča pri poskusih (špiritni gorilnik) in npr. v kulinariki (flambiranje- polijemo sadje z žgano pijačo in prižgemo). kapljice vode na steni valja apnica pomotni

etanol metan Etanol gori z modrikastim plamenom, metan pa s svetečim plamenom.

5. UPORABA ETANOLA: - kot alkoholne pijače - kot topilo za lake in barve - kot gorivo (npr. v Braziliji 50 % uporaba namesto bencin - kot razkužilo (70 %) - za proizvodnjo etanojske kisline, estrov in umetnih mas

6. ALKOHOLNE PIJAČE V teh treh kozarcih je približno enaka količina alkohola.

trajne poškodbe možganov Alkohol škodljivo deluje na vse telo. lažje okvare srca hude poškodbe jeter vnetje želodčne sluznice poapnenje arterij poškodba ledvic tresenje rok impotenca poškodbe sklepov vnetje živcev

Policija uporablja elektronske naprave za ugotavljanje koncentracije alkohola v izdihanem zraku.

Plamenišča nekaterih vnetljivih organskih snovi.

Strukturna formula in model etanola

Prvih pet alkoholov v homologni vrsti

voda razredčena raztopina etanola Barva univerzalnega indikatorja je v vodi in razredčeni raztopini etanola enaka.

OKSIDACIJA ALKOHOLOV 1. Ločimo 3 skupine alkoholov glede na postavitev – OH skupine: - PRIMARNE - SEKUNDARNE - TERCIARNE

butan-1 -ol je primarni alkohol butan-2 -ol je sekundarni alkohol 2 -metilpropan-2 -ol je terciarni alkohol Alkohole označujemo tudi glede na ogljikov atom, na katerem je vezana −OH.

OKSIDACIJA ALKOHOLOV 1. Oksidacija na primarnem ogljikovem atomu: primarni alkohol oksidant aldehid kisla razt. K 2 Cr 2 O 7 sobna T etanol oksidant karboksilna kislina kisla razt. K 2 Cr 2 O 7 segrevanje etanal (acetaldehid) etanojska kislina (ocetna kislina) Primarni alkoholi se pri sobni temperaturi oksidirajo v aldehide, potem pa v karboksilne kisline.

2. Oksidacija na sekundarnem ogljikovem atomu: kisla raztopina K 2 Cr 2 O 7 propan-2 -ol (2 -propanol) propanon (aceton) Sekundarni alkoholi se oksidirajo do ketonov.

Heksan-1 -ol je alkohol z eno hidroksilno skupino in brez dvojnih ali trojnih vezi med C-atomi.

Etanol ima molekulsko formulo C 2 H 6 O. a) Oglej si sliki modelov in jima pripiši strukturni formuli. b) Kateri model predstavlja etanol?

Primerjaj vrelišča alkoholov. Primerjaj jih tudi z vrelišči alkanov.

oranžni dikromatni ioni Cr 2 O 72− zeleni kromovi(III) ioni Cr 3+(aq) Sprememba barve pri oksidaciji alkoholov s kislo raztopino kalijevega dikromata.

ALDEHIDI IN KETONI 1. Funkcionalna skupina aldehidov in ketonov: Aldehidna s. 2. Poimenovanje: ALDEHIDI : končnica – AL KETONI: končnica - ON Ketonska oz. karbonilna s.

3. UPORABA: - kot dišave (vonj po mandljih-benzalaldehid, vaniliji, cimetu) - najbolj znan aldehid METANAL ali FORMALDEHID raztopljen v vodi nam da FORMALIN (uporaba za biološke preparate, dezinfekcijsko sredstvo) -najbolj znan keton je ACETON (topilo za lake, gorljiva tekočina)

ETRI 1. Etri so spojine, ki nastanejo pri reakciji med dvema alkoholoma. Reakcijo imenujemo ETRENJE oz. DEHIDRACIJA (veže vodo). alkohol + alkohol konc. H 2 SO 4 140 °C Nastanek etra eter + voda

2. Splošna formula etrov: R 1 – O – R 2 3. Lastnosti: - v vodi so slabše topni od alkoholov - dietileter (eter) je zaradi delne polarnosti uporabno topilo. Je zelo hlapen in vnetljiv. Hlapi etra dajejo s kisikom eksplozivne zmesi- Včasih so ga uporabljali kot anestetik.

Dehidriranje etanola − nastanek etena etanol eten voda

Najpomembnejše organske kisikove spojine

dimetil eter etanol Dimetil eter in etanol imata enako molekulsko formulo, toda različno strukturno formulo. V čem se strukturni formuli razlikujeta? Kaj pa fizikalne in kemijske lastnosti?

butan-2 -on (starejše: 2 -butanon) Poimenovanje ketona

nepolarni del Topnost karboksilnih kislin v vodi Poenostavljen model molekule valerianske kisline

molekula ocetne kisline (etanojske kisline) molekula vode acetatni ion (etanoatni ion) Ocetna kislina reagira z vodo. Nastaneta acetatni in oksonijev ion

ESTRI ocetna kislina (etanojska kislina) etanol etil acetat (etil etanoat) Nastanek estra je obojesmerna reakcija Reakcija estrenja − nastanek etil acetata voda

formula aspirina Aspirin je ester.

Mravljinčno kislino dodajajo sredstvom za odstranjevanje vodnega kamna. Kaj vsebuje sredstvo za vzhajanje testa?

formula mlečne kisline Bolečine v mišicah po napornem delu ali športu so posledica kopičenja mlečne kisline v mišicah.