ONESNAEVANJE ZRAKA Avtorici Dijana Pei in Ajida Silnovi

ONESNAŽEVANJE ZRAKA Avtorici: Dijana Pešić in Ajida Silnovič Mentorica: Irena Oblak, prof.

Sestava zraka Onesnažen zrak, vsebuje ponavadi nadnormalne količine plinov in primesi, ki jih sicer v atmosferi ni. Vsebuje mnogo drobnih delcev, ki atmosfero zgostijo in zmanjšajo vidnost in jakost osončenja pri tleh. Na sliki imamo primer smoga.

Glavni vzrok onesnaženosti zraka je uporaba fosilnih goriv. Tako zlasti v napravah, pečeh in strojih , ki niso dobro vzdrževani, nastaja vrsta primesi – polutantov, ki na različne načine vplivajo na kakovost zraka. Med polutanti je navažnejši žveplov dioksid. To je strupen plin , ki se pretvarja v atmosferi in raztaplja v vodi. Tvori kislinske raztopine, ki uničujejo rastline in razne materiale. Kisel dež deluje na prst in s tem sproži umiranje dreves.

Ozonska luknja nad Antarktiko Posledica izpušnih plinov je širjenje ozonske luknje. S tem se koncentracija ozona manjša, zato UV žarki lažje prehajajo skozi, kar je škodljivo za naše zdravje. Učinek tople grede Posledice tople grede: -dvig temperature do 7 stopinj Celzija -spremembe klimatskih razmer -taljenje ledu -širjenje puščav -potopitev nekaterih delov celin: FLORIDA

Černobilska katastrofa Jedrska elektrarna Krško: ob upoštevanju varnostnih predpisov je možnost nesreče Černobil zelo majhna

Odpraševalna naprava: temeljijo na nekaterih fizikalnih pojavih, kot so težnost, centrifugalna sila, pranje in elektrostatične načine čiščenja. PLINSKI čistilniki- za čiščenje manjših delcev v prahu in plinastih strupenih snovi. VENTURIJEV izločilnik ali separator uporabljamo za izločanje drobnega prahu. COTRELLOV postopek s filtri- delce prahu električno nabijemo in jih nato stresamo z žic ali s pločevine. Zmanjševanje onesnaževanja je možno, a zelo drago! Novo breme v reševanju problematike okolja so težave z odlagališči odpadkov, saj je zaradi strahu pred sevanjem in neurejenih odlagališčih odpadkov v preteklosti nezaupanje javnosti veliko.

Kako vpliva okolje na naše zdravje Onesnaževanje zraka postaja v večjih mestih resen problem, o katerem razmišlja vedno več prebivalcev. Nedavna raziskava Evropske komisije je pokazala, da je bilo leta 1999 70 % evropskih državljanov bolj zaskrbljenih za kakovost zraka kot leta 1994. Onesnaženost zraka, hrup, stres, povezan z neprijetnim okoljem - vse to vpliva na zdravje ljudi. Vedno več otrok zboleva za boleznimi dihal, narašča tudi število alergij. Raziskave dokazujejo, da so ljudje, ki se več gibljejo in živijo v bolj čistem okolju, bolj zdravi. Dan mobilnosti in zdravja v okviru Evropskega tedna mobilnosti želi opozoriti prebivalce evropskih mest na povezanost okolja in zdravja in jih spodbuditi, da bi pustili avto doma, hodili v službo peš ali s kolesom in se nasploh več gibali.

Viri Ø http: //www. icjt. org/tech/chernobil. htm Ø http: //www 2. arnes. si/~osceifb 1 s/zrak. htm Ø http: //sola. vzdr. unimb. si/patologijabrezslik. ppt Ø http: //www. scfw. org/ap. htm