OKUBE CS MENTOR DOC DR MATJA JEREB DOMEN
OKUŽBE CŽS MENTOR: DOC. DR. MATJAŽ JEREB DOMEN PUŠNIK, ALEJANDRO M. RANT, JURE POLAK, SONJA PEROVNIK, NEŽA PUŠNIK, TJAŠA POVŠIČ, VIDA ŠET, ANA SOTOŠEK, JAKA ŠINKOVEC, TOMISLAV FELBABIĆ
KAJ JE DEFINICIJA MENINGITISA? 1. 2. 3. 4. 5. Pleocitoza v likvorju ( 5> celic /ml) Znak trdega vratu, glavobol, bruhanje Znak trdega vratu, glavobol, motnje zavesti Pravilno 1 in 2 Pravilno vse našteto
KAJ NE SPADA MED TIPIČNE ZNAKE MENINGITISA? 1. 2. 3. 4. 5. Trd vrat Glavobol Vročina Bolečina v ušesu Bruhanje
GNOJNI MENINGITIS • Akutna, smrtno nevarna bolezen, ki jo povzročajo piogene bakterije, ki vdrejo v meninge in povzročijo nevtrofilni celični odgovor • Povzročitelji: 95% N. meningitidis, H. influenzae tip B, S. pneumonie 10% B streptokoki, L. monocytogenes, E. coli, enterokoki (pri dojenčkih), S. aureus, S. epidermidis, P. aeruginosa (iatrogeno)
EPIDEMIOLOGIJA • Gnojni meningitis se pojavlja sporadično • H. influenze tip B (Hib) je bil pred cepljenjem najpogostejši povzročitelj meningitisa pri otrocih do 2 let • Pnevmokok najpogostejši povzročitelj pri odraslih in otrocih, kjer je cepljenje proti Hib obvezno • Meningokok edini povzročitelj, ki lahko povzroča epidemije meningitisa • Zbolevajo predvsem otroci in starostniki • Prenos je kapljičen, aerogen, posreden ali neposreden
DEJAVNIKI TVEGANJA • • • Otroci in starostniki Moški Primarne in sekundarne motnje imunskega odziva Odsotnost vranice Nedohranjenost Maligne bolezni Sladkorna bolezen Kraniocerebralne poškodbe …
PATOGENEZA JE VEČSTOPENJSKA • Potek odvisen on vrste, virulence in števila bakterij • Nosnožrelna kolonizacija in invazija (okužba->adherenca>endocitoza->kri) • Razsoj po krvi (kapsula->nevtrofilci in makrofagi ne morejo fagocitirat->aktivacija komplementa) • Meningealna invazija (paracelularno, transcelularno, s fagociti) • Vnetje v subarahnoidnem prostoru (zmanjšana obrambna aktivnost v likvorju->hitro razmnoževanje bakterij->proizvodnja vnetnih citokinov->povečanje prepustnosti HEB->edem>povišanje IKT) • Pomembna še intravaskularna koagulacija, neprimerno izločanje ADH, povečanje laktata, povečana potreba in zmanjšan prenos glukoze, …
PATOLOŠKE SPREMEMBE • • • Infiltrirane, zadebeljene meninge Hidrocefalus Tromboze malih žil Nekrotizirajoči arteritis ->SAH Patološke spremembe povzročijo izgubo nevronov>nevrološke posledice
KLINIČNA SLIKA • Novorojenček: vročina, zaspanost, zlatenica, bruhanje, driska, odklananje hrane, krči pri 40%, razdražljivost, motnje zavesti, … • Otrok in odrasel: vročina, mrzlica, glavobol, fotofobija, slabost, bruhanje, zmedenost, razdražljivost, žariščna prizadetost CŽS • Ostareli: rahlo zvišana temperatura, psihična prizadetost
PRI PREGLEDU UGOTOVIMO • Vročino in hudo prizadetost • Meningealni znaki (glavobol, bruhanje, otrdel tilnik, fotofobija, Kernigov, Brudzinskijev, Amosov znak) • Encefalitične simptome (motnja zavesti, osebnosti, krči, tremor, žariščni nevrološki znaki) • Prizadetost možganskih živcev • Spremembe na koži
DIAGNOSTIKA • Klinično: vročina, glavobol, + meningealni znaki • Laboratorijska preiskava likvorja: • Kontraindikacije: INR > 1, 3; fokalno vnetje; ↑IKP Izgled Št. Celic Moten/g nojen >1000 x 10 ⁶/l Razmerj Delež Koncent e nevtrofi racija Proteini glukoze lcev Glukoze likvor/kri >60% <40 mg/dl (↓) <1: 2 Laktat CRP 100500 mg/dl >35 mg/dl (↑) • Pomembne tudi krvne preiskave (SR, št. levkocitov, elektroliti – hiponatriemija) • Izolacija vzročne bakterije v likvorju, krvi in drugih telesnih tekočinah • Parameningealna vnetna žarišča – RTG • Zapleti – CT, MR ↑
ZDRAVLJENJE • Poskušamo: • Eradicirati povzročitelja z antibiotiki • Zdraviti OŽS in sistemske zaplete • Vzdrževati osnovne življenjske funkcije • Atb mora biti: • • • Dan pravočasno (hitro) Baktericiden Parenteralen Sposoben dobro prehajati BBB Dan v največjih odmerkih Pred aplikacijo morajo biti odvzete kužnine • Ostali ukrepi: • Znižanje IKT (deksametazon, dvig vzglavja za 30°, normalizacija sist. tlaka, hiperventilacija…) • Zagotavljanje ustrezne respiracije, krvnega obtoka, hidracije, primerne količine elektrolitov in mineralov • Zdravljenje zapletov
IZKUSTVENO ZDRAVLJENJE Starost Antibiotik Čas zdravljenja <3 mesece Cefotaksim/ceftriakson + ampicilin 10 do 21 dni* 3 mesece – 50 leta Cefotaksim/ceftriakson + vankomicin** 7 do 14 dni* >50 let, oslabljena imunost Cefotaksim/ceftriakson + ampicilin +/- vankomicin 7 do 21 dni* Po poškodbi glave Kloksacilin + cefotaksim/ceftriakson 14 dni Po nevrokirurškem posegu, bolnišnična okužba Vanokomicin + cefepim/meropenem 14 dni
Povzročitelj Antibiotik S. pneumoniae odporen proti penicilinu vankomicin Alternativni atb. (pri alergiji) ZDRAVLJENJE PO POVZROČITELJIH Cefalosporin 3. gen. In Meropenem S. pneumoniae občutljiv za penicilin Penicilin G ali ampicilin Cefalosporin 3. gen. S. agalactiae Penicilin G ali ampicilin in gentamicin Cefalosporin 3. gen. ali vankomicin H. influenzae beta laktamaza negativen Ampicilin Cefalosporin 3. gen H. influenzae beta laktamaza pozitiven Cefalosporin 3. generacije Cefepim ali kloramfenikol N. meningitidis penicilin MIC < 0, 1 ug/ml Penicilin G ali ampicilin Cefalosporin 3. gen. N. Meningitidis penicilin MIC 0, 1 -1, 0 ug/ml Cefalosporin 3. gen. kloramfenikol L. monocytogenes Ampcilin ali penicilin G in gentamicin TMP/SMX Enterobacteriaceae Cefalosporin 3. gen. Kinoloni, aztreonam P. aeruginosa Ceftazidim Kinoloni, aztreonam S. aureus MSSA Nafcilin ali oksacilin Vankomicin S. aureus MRSA Vankomicin Staphylococcus epidermidis vankomicin
NAPOVED IZIDA • Smrtnost: • • Meningokok 3 -13% Pnevmokok 19 -26% H. influenzae 3 -6% L. monocytogenes 15 -29% • Napovedovalci najhujšega poteka: • Žariščni nevrološki znaki ob sprejemu • Veliko bakterij oziroma antigena v 1. preiskanem likvorju • Skrajne starosti • Trajanje do začetka zdravljenja • Povzročitelj in virulenca • Zmanjšan imunski odziv • Pogoste posledice: • Okvara sluha • Motnje govora • Epilepsija, cerebralne ohromitve • Duševna manjrazvitost • Spominske motnje, okvara možganskih živcev
PREPREČEVANJE KEMOPROFILAKSA IMUNOPROFILAKSA • Pri osebah, ki so bile v stiku s H. influenzae meningitisom (več kot 4 h): rifampicin 600 mg/dan • Konjugirano Hi. B cepivo – • Z meningokoknim meningitisom: rifampicin 600 mg/dan 2 dneva ali ciprofloksacin 500 mg 1 odmerek otroci do 5. leta, osebe večjo možnostjo za hud potek • Meningokokna polisaharidna cepiva (A, C, AS/C, A/C/Y/W 135) – pri nas največ tip B, za katerega ni zaščite • Polisaharidno pnevmokokno cepivo (23 valentno) – ne zaščiti otrok do 2 let starosti
PREDSTAVITEV PACIENTA ANAMNEZA - 16. 4. 2013 • 70 – letni Š. L. • Vzrok prihoda: motnja zavesti (GCS 10) • Dosedanje bolezni: AH, stabilna angina pektoris, večkrat kolabiral (imel naj bi diagnozo mikcijske sinkope) • Sedanja bolezen: 26. 3. 2013 naj bi padel in se udaril v levo stran prsnega koša – od takrat je zmeden, slabše pogovorljiv in samosvoj. V torek, 16. 4. so bolnika našli svojci slonečega ob steni, na vprašanja ni odgovarjal. Sprejet je bil na IPP, kjer je prejel cefotaksim in deksametazon ter bil premeščen na Infekcijsko kliniko, respiracijski center. • Epidemiološka anamneza: ? • Socialna, poklicna anamneza: ? • Alergije, razvade: ? • Zdravila: Tritazide, Tritace, Coryol
STATUS - 16. 4. 2013 • Splošni: Na klic in bolečinski dražljaj odpre oči, na vprašanja ne odgovarja, spontano in na bolečinski dražljaj giblje z vsemi okončinami. Afebrilen 36, 9°C, v mirovanju tahipnoičen s frekvenco dihanja okrog 25/min, Sp. O 2 brez dodatka kisika 95/min. Pulz 88/min, RR 125/65 mm. Hg. • Glava: Normocefalna, na otip in poklep nad sinusi in mastoidom ni boleč. Zenici srednje široki, reaktivni. Iz nosu ni izcedka. • Vrat: Trd, vratne vene leže polne, šum nad karotidami ni slišen, ščitnica ni tipno povečana. • Prsni koš: Dihanje obojestransko normalno, brez pokov ali piskov. • Srce: Srčna akcija redna, toni slabše slišni, jasnih šumov ne slišim. • Trebuh: V nivoju prsnega koša, mehak, ni tipati povečanih organov ali rezistenc, peristaltika slišna. • Okončine: Brez perifernih edemov, stopalni pulzi tipni. Sakralno vidna indurirana rdečina, ne fluktuira (tur? ).
LABORATORIJSKI IZVIDI – 16. 4. 2013
KATERE DODATNE PREISKAVE OPRAVIMO PRI BOLNIKU? 1. 2. 3. 4. 5. 6. Hemokultura Odvzem likvorja Urinokultura Bronhoskopija Vse našteto Pravilno 1 in 2
PREISKAVE – 16. 4. 2013 • Mikrobiološke preiskave: • Likvor: S. pneumoniae, občutljiv na vse testirane atb, MIK za parenteralni penicilin 0, 008 • HK: S. pneumoniae, občutljiv na vse testirane atb, MIK za parenteralni penicilin 0, 008 • CT glave (na IPP): Kronična vaskularna levkopatija z atrofijo periventrikularne bele možganovine in posledično širšimi ventrikli. Kavum timpani in celice mastoida so desno izpolnjeni, v kostnih stenah so mestoma znaki skleroze – verjetno kronični otitis media in mastoiditis. Zadebeljena sluznica maksilarnega sinusa in infundibuluma frontalnega sinusa desno, blago tudi levega maksilarnega sinusa – sinusitis.
PREISKAVE – 16. 4. 2013 • ORL specialist: Na CT zadebeljena sluznica v d. maksilarnem sinusu, v nekaj etmoidnih celicah, v d. mastoidu, cavum timpani obojestransko brez vsebine. Angulacija septuma v sr. delu desno. Bobniča sta siva, motna, normalnih kontur, manjša rožnata lisa v zg. delu desnega bobniča. Nos čist, deviacija pretina v desno. V epif. nekaj sluzi. Žrelo sicer rožnato. Dg: kronični mastoiditis, dev. Septi nasi, kronični maksilarni sinusitis desno. Ni znakov akutnega vnetja v ORL, ki bi bilo vzrok za meningitis. Tudi ni znakov vnetja oz. abscesa endokranialno ob temporalki. Priporoča Operil v nos ob ostali th.
POTEK ZDRAVLJENJA • Po sprejemu z IPP zaradi visoke pleocitoze, povišanih proteinov in nizke glc v likvorju atb terapiji dodan ampicilin. • Po konzultaciji z ORL specialistom konzervativno ukrepanje glede ugotovljenih ORL sprememb. • 17. 5. je gospod postal popolnoma pogovorljiv, občasno še nekoliko zmeden, a orientiran, brez fokalnih nevroloških izpadov. Premeščen je bil na navadni oddelek. • Atb terapijo zamenjali za kristalni penicilin 5 Milj/6 h, atb je skupno prejemal 14 dni • Od 4. dne je afebrilen, vnetni parametri so strmo upadli. • 6. dan se je pojavil obsežen herpetični izpuščaj na ustnicah, ki so ga zdravili z Virolex mazilom • Po zaključku 14 -dnevne terapije odpuščen v domačo oskrbo.
TERAPIJA OB ODPUSTU • Tritazide 5/25 mg 1 tbl zj. , • Tritace 5 mg 1 tbl zv. , • Coryol 25 mg zj. , • Amlopin 5 mg zv. , • Virolex mazilo za ustnice.
KATERI SO NAJPOGOSTEJŠI POVZROČITELJI GNOJNEGA MENINGITISA? 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. N. meningitidis S. pyogenes S. aureus H. influenzae tip B S. pneumonie Pravilni 1, 4 ter 5 Vsi pravilni
KAKŠNA JE KLINIČNA SLIKA GNOJNEGA MENINGITISA PRI ODRASLEM? 1. 2. 3. 4. 5. Vročina, glavobol, slabost Vročina, glavobol, kašelj Vročina, zletenica, bruhanje Glavobol, razdražljivost, dermatitis Vse pravilno
SEROZNI MENINGITIS • glavobol, izguba apetita, vročina, bruhanje, meningealni znaki +/ • bister likvor (barvanje likvorskega sedimenta po Gramu je negativno) • kratek in blag potek • patologija predvsem na meningah (obsežni mononuklearni in nevtrofilni infiltrati) • problem: napredovanje bolezni->okvare CŽS(krči, osebnostne motnje, halucinacije, hidrocefalus, povišan IKT, . . . )
SEROZNI MENINGITIS • Povzročitelji • enterovirusi (85%) • mumps(najpogostejši pred uvedbo cepljenja) • Borrelia burgdorferi sensu lato, Mycobacterium tuberculosis (pri nas najpogostejša vzroka za serozni meninigitis) • leptospire in brucele • Treponema pallidum • Criptococcus sp. • delno ali nepravilno zdravljen gnojni meningitis
SEROZNI MENINGITIS • Epidemiologija • letni čas, vbod klopa, piki drugih insektov • zemljepisno področje(klopi, HIV) • starost in socialno stanje bolnika(tuberkulozni meningitis) • Patogeneza • bakterije: Podoben potek kot pri gnojnem meningitisu • virusi: različen nevrotropizem in nevrovirulenca (sluznica>bezgavke>kri>CŽS ali po nevronih(HSV))
SEROZNI MENINGITIS • Diagnostika • klinično diagnozo potrdimo z laboratorijskimi preiskavami(likvor) • likvor: ↑IKT, ↑št. celic, ↓/N/↑ glukoza, N/↑ konc. beljakovin, ↑CRP in sedimentacija eritocitov, N/↑ nevtr. levkocitov • Diferencialna diagnoza • postinfekcijska stanja (npr. Guillain Barrejev sindrom) • neinfekcijski vzroki (demielinizacijske bolezni, droge, vaskularni inzulti, stranski učinki zdravil, tumorji)
SEROZNI MENINGITIS • Zdravljenje • odvisno od povzročitelja • lahko traja mesece (tuberkulozni meningitis) ali dosmrtno (kokcidiomikotični meningitis) • prognoza: praviloma dobra pri virusnih in bakterijskih (zgodnje zdravljenje)
SEROZNI MENINGITIS
PREDSTAVITEV PACIENTA ANAMNEZA – 5. 5. 2013 • 66 -letni bolnik, do sedaj razmeroma zdrav • Vzrok prihoda: TT do 38, 3 st. C, bolečine v zatilju in blag glavobol. Slabosti in bruhanje ne navaja. • Sedanja bolezen: 18. 4. 2013 je imel klopa, 4 dni kasneje je zbolel: bolečine po mišicah in sklepih, vročina med 37, 8 st. C in 38 st. C 4 dni. Nato teden dni slabo počutje, brez vročine, 4. 5. 2013 pa je ponovno dobil vročino do 38, 3 st. C; dva dni ga boli glava v zatilju, vendar je glavobol blag, slabo mu ni bilo. Bruhal ni, vrtoglavice ne navaja, tudi ne morebitnih nevroloških izpadov.
Epidemiološka anamneza: pred 17. dnevi je imel klopa (4 dni) preden je prvikrat zbolel. Klopa je dobil v okolici doma (Kranja). Ni cepljen proti KME. Dne 27. 4. 2013 pregledovan v SB Jesenice: laboratorijski izvidi bicitopenija (L 1, 46 , trombo 84 , CRP 1, 3 , kreatinin kinaza 22, 23 in mioglobin 196, AST 1, 11) Menili so, da gre lahko za prvo fazo KME • Redna zdravila: ne prejema Status 5. 5. 2013 • Splošni vtis: neprizadet, orientiran, normalno pogovorljiv, normalno pokreten, RR 162/73, pulz 92/min, fr. dihanja 14/min, TT 36, 8 st. C, saturacija 96% • Koža: topla, suha, primernega turgorja, izpuščaj ni viden. • Bezgavke: obodne bezgavke niso povečane. • Glava: ni izpadov v področju možg. živcev. Jezik vlažen, neobložen. • Vrat: mehak, meningealni znaki so odsotni. • Prsni koš: simetričen, respiratorno dobro pomičen. • Pljuča: nad pljuči normalno slišno dihanje, brez piskov ali pokov.
• Srce: srčna akcija ritmična, normokardna, slišen iztisni šum nad apeksom. • Trebuh: v nivoju, mehak neboleč, brez tipnih organov ali rezistenc. • Ledveni poklep: obojestransko neboleč. • Okončine: brez edemov, sklepi brez znakov vnetja • Meningealni znaki: odsotni • Orientacijski nevrološki pregled: v mejah normale, ni fascikulacij jezika ali tremorja zg. okončin, tudi ne ataksije Laboratorijski izvidi 5. 5. 2013 L 10, 1 , eri 4, 63 , Hb 133 , trombo 315 DKS: 79, 4 seg , 10, 5 ly , 9, 8 mono , 0, 1 eo Glukoza 7, 3 , sečnina 7, 0 , kalij 3, 9 , natrij 140 , kreatinin 60 , cel. Bilirrubin 15 , dir. 4 , AF 1, 06 , AST 0 , 56, ALT 0, 83 , gama GT 0, 30 CRP pod 5 Likvor bister : L 167 (125 granulocitov, ly 29, mono 13), eri 27 , proteini 0, 86 , glukoza 3, 6 , Ig. G 98, 6 , Ig. A 12, 5 , Ig. M 15, 5 , Albumini 499 Serum: albumini 47 , Ig. G 14, 0 , Ig. A 2, 91 , Ig. M 2, 28.
Titer Ig. M protiteles proti KME je pozitiven 2, 517, Ig. G prav tako 11, po metodi ELISA Titer Ig. M protiteles v serumu proti boreljam po Liaisonu je negativen, Ig. G pozitiven 81, 4, v likvorju-Ig. M pozitiven 9, 50, Ig. G pozitiven 7, 7 Ob sprejemu še 4. in 5. dan febrilen do 38, 5 st. C, nato afebrilen. Glavobol je blažji; 4. dan hospitalizacije tremor rok. Terapija: • Perfalgan 1 g i. v. , • Analgin ampule, • Torecan ampulo, • Lekadol tbl. po potrebi
Zaključek Dokazan klopni meningoencefalitis. Zdravljenje: Ceftriakson 2 g/dan v 100 ml fiziološke raztopine 14 dni
RAZLIKA MED SEROZNIM TER GNOJNIM MENINGITISOM? 1. 2. 3. 4. 5. 6. V kliničnem poteku V povzročitelju V barvi likvorja Pri seroznem je št. celic v likvorju manjše kot pri gm Pravilno 1 in 2 Vse pravilno
ZNAČILNOSTI KME: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. V Sloveniji je endemična bolezen Značilen potek je enofazen Značilen potek je dvofazen Zdravimo z ribavirinom Cepljenje uspešno ščiti 80% ljudi Pravilno 1, 2 ter 5 Pravilno 1 in 3 Vse pravilno
LOKALNE OKUŽBE CŽS • Znotrajlobanjske - možganski absces - kranialni subduralni absces - kranialni epiduralni absces • Spinalne - spinalni subduralni empiem - spinalni epiduralni absces
MOŽGANSKI ABSCES • Patogeneza: vširjenje okužbe iz kroničnega sinuzitisa (pogostejši vzrok v razvitem svetu), mastoiditisa, vnetja srednjega ušesa ali dentalnega vnetja – absces je ponavadi solitaren vhematogen razsoj iz področnih okužb (pljučni absces, okužbe mehkih tkiv/kosti, okužbe v trebušni votlini in mali medenici) – abscesi so multipli, lokalizirani na področju a. cerebri media vpo nevrokirurških posegih ali po poškodbi v. V 20 -40% vir neznan • Povzročitelji: aerobni in anaerobni streptokoki (70%), stafilokoki, po Gramu negativni bacili
MOŽGANSKI ABSCES • Klinična slika: simptomi in znaki, ki kažejo na prisotnost intrakranialne mase; vglavobol (lokaliziran na stran, kjer je absces, hud, analgetiki ga ne ublažijo), vbruhanje, vfokalni nevrološki znaki (odvisni od lokacije abscesa), vepileptični krči, v znaki draženja možganskih ovojnic, vspremembe v mentalnem statusu, vmotnje zavesti, vvročina odsotna v 45 -50%!
MOŽGANSKI ABSCES • Preiskave: v. Na lezijo v možganih nakazujejo fokalni nevrološki znaki in edem papile v. CT s kontrastom, MR v. LP kontraindicirana! • Diferencialna diagnoza: možganski tumor (primarni ali zasevki), atipični cerebralni inzult, hematom, kronični meningitis ali vaskulitis CŽ
• Zdravljenje: vprotimikrobno zdravljenje (kloksacilin + cefotaksim+metronidazol 6 -8 tednov) v nevrokirurški poseg (lezija več kot 3 cm, povečanje abscesa po 14 dneh atb zdravljenja) • Prognoza: v 10% smrtno v. Zapleti ( nevrološke motnje , perforacija v ventrikel v 80%)
ZNOTRAJLOBANJSKI EPIDURALNI ABSCES Patogeneza: • frontalni sinusitis, • vnetje srednjega ušesa, mastoida, • nevrokirurški posegi, • poškodba. Povzročitelji: • S. aureus, aerobni streptokoki, anaerobi, G- bacili.
ZNOTRAJLOBANJSKI EPIDURALNI ABSCES Klinična slika: • vročina, glavobol, slabost, bruhanje, • žariščni nevrološki simptomi in znaki, • periorbitalni edem. Preiskave: • CT • MRI
ZNOTRAJLOBANJSKI EPIDURALNI ABSCES Diferencialna diagnoza: možganski tumor, hematom, absces, subduralni empiem, kronični meningitis / vaskulitis. Zdravljenje: • antibiotiki, • kirurška drenaža. Prognoza: • Manj nevaren kot subduralni empiem, se širi počasneje. • Manjša smrtnost. • Če ga ne zdravimo, se lahko razširi v subduralni prostor.
ZNOTRAJLOBANJSKI SUBDURALNI EMPIEM Patogeneza: • frontalni in etmoidalni sinusitis, • vnetje srednjega ušesa in mastoida, • nevrokirurški poseg, • poškodba lobanjskih kosti. Povzročitelji: • S. aureus, KNS, anaerobi, G- bakterije…
ZNOTRAJLOBANJSKI SUBDURALNI EMPIEM Klinična slika: • Visoka vročina, • glavobol (področje obolelega ušesa), • žariščni nevrološki znaki (80 - 90%) v 24 - 48 urah (hemipareza, hemiplegija, epileptični napadi), • oteklina obraza , očesa. Preiskave: • CT s kontrastom • MRI • Lumbalna punkcija je kontraindicirana (veliko tveganje za herniacijo možganskega debla).
ZNOTRAJLOBANJSKI SUBDURALNI EMPIEM Diferencialna diagnoza: hud sinusitis ali otitis, možganski absces, epiduralni absces, meningitičen absces z vročino in lokalno bolečino. Zdravljenje: • Kirurška drenaža (prepreči smrt zaradi možganske herniacije). • antibiotiki Prognoza: • Umrljivost=14 -18%, zelo hitro se širi. • Epilepsija (34%) in invalidnost zaradi ohromitev (17%).
SPINALNI EPIDURALNI ABSCES Patogeneza: • Razširjenost okužbe iz osteomielitisa, • kirurški posegi na hrbtenici, • poškodbe, • hematogeno iz kože in urinarnega trakta, • i. v. uživalci drog. Povzročitelji: • S aureus, MRSA, KNS, G- aerobi, aerobni streptokoki, anaerobi, M. tuberculosis.
SPINALNI EPIDURALNI ABSCES Klinična slika: • Bolečina v hrbtenici in vročina, • radikularna bolečina s primanjkljaji v delovanju SMN, • Znaki kompresije hrbtenjače (Babinski refleks, hiperrefleksija, izguba motorične funkcije, disfunkcija mehurja)=> 24 h od začetka se lahko pojavi ireverzibilna paraplegija. Preiskave: • MRI
SPINALNI EPIDURALNI ABSCES Diferencialna diagnoza: osteomielitis, spondilodiscitis, degenerativne bolezni medvretenčne ploščice in vretenc, meningoradikulonevritis, zasevki. Zdravljenje: • Kirurška drenaža. • Prolongirana antibiotična terapija (4 -6 tednov)- nafcillin, oxacillin, metronidazol, ceftriaxon, MRSA=vankomicin. Prognoza: • Umrljivost=6 -15%
SPINALNI SUBDURALNI EMPIEM Patogeneza: • Hematogeno okužba, • Razširjena okužba iz osteomielitisa. Povzročitelji: • Stafilokoki, streptokoki, KNS, G- bacili
SPINALNI SUBDURALNI EMPIEM Klinična slika: • Vročina, • parapareza, • sindrom kavde ekvine, • bolečine v hrbtenici, lumboishialgija. Preiskave: • MRI z gadolinom • CT punkcija Zdravljenje: • kirurška drenaža • Antibiotiki (nafcillin/oxicillin/vankomicin)
HVALA ZA POZORNOST!
- Slides: 56