Od plastenke do prosojnih nogavic Avtor Eva Krivec

Od plastenke do prosojnih nogavic Avtor: Eva Krivec, Špela Stare, Maja Dacar, Nina Klun

POLIMERIZACIJA Je kemijska reakcija, pri kateri se več manjših molekul poveže v večjo molekulo Poznamo dve vrsti polimerizacije: -adicijsko in kondenzacijsko

POLIESTRI nastanejo, ko se več manjših molekul estra poveže med seboj(polimerizacija) najbolj znan poliester je poli(etilen tereftalat), ki ga poznamo pod oznako PET in nastane iz tereftalne kisline (dikarboksilna kislina) in etilen glikola (dialkohol). So odporni na različne kemikalije, ne povzročajo alergij in niso vnetljivi

POLIAMIDI je polimer , v katerem so monomerne enote povezane preko amidnih vezi – CO-NH polipeptidi in beljakovine so naravni poliamidi. Poleg najlona je zelo znan tudi poliamid kevlar, ki se uporablja predvsem za izdelavo zaščitnih neprebojnih jopičev so odlično odporni na obrabo, imajo dobre električno izolativne lastnosti, visoko mehansko trdnost, trdota in žilavost, dobro odpornoi proti UV žarkom

NAJLON Tako kot proteinska vlakna je tudi najlon poliamid, vendar pri njem med amidnimi skupinami –CONH-ni le en sam ogljikov atom. Obstaja cela vrsta najlonov z različnimi verigami med amidnimi vezmi. Za vse je značilno, da so močni, ker se njihove verige povezujejo med seboj z vodikovimi vezmi, podobno kot v svili. Ker je ob vezi C-N amidne skupine možna orientacija vezi kisikovega in vodikovega atoma cis- ali trans- je najlon zelo raztegljiv

Pridobivanje najlona http: //www. kii. ntf. uni-lj. si/keminfo/proj/crp 2 slo/

UPORABA Poliamidi: konstrukcijski material za tehniške namene(strojne dele) Strojegradnja in finomehanika Vozila(ventilatorji, vsesalne cevi, ohišja ogledal. . ) Elektrotehnika(ohišja motorjev, spoji, stikala) V obliki svile ali striženiih vlaken(najlonke) Poliesteri: pomemben v tekstilni industriji in za izdelavo plastenk, uporablja se tudi v medicini(Pri zamenjavi poškodovanih delov arterij, pa tudi pri srčnih zaklopkah. )

RECIKLIRANJE Simbol na plastični embalaži, ki prikazuje znak za recikliranje s številčno in črkovno oznako polimera Izdelke ločijo po barvah, nato jih zdrobijo in stisnejo v bale, nadaljnaobdelava vsebuje drobljenje, pranje ločevanje in sušenje in nato manjše delce odstranijo z različnimi postopki iz katerih nato nastanejo PET vlakna, ki se nato uporabljajo kot surovina za nekatere izdeleke iz poliestra Večina polimernih materialov je biološko nerazgradljivih, zato veliko odpadkov ostane nepredelanih

ZANIMIVOSTI: Evropsko trgovsko združenje, ki vzpodbuja zbiranje in recikliranje PET je poročalo, da je samo v Evropi bilo leta 2009 zbranih 1. 360. 000 ton PET plastenk- več kot 48. 4% vseh plastenk za izdelavo enega puloverja, bi rabili trideset plastenk za reciklažo Že leta 1813 je Benjamin Law razvil neke procese, ki bi omogočili ponovno uporabo starih oblačil, to pa tako, da so vlakna brusili navzdol in s tem omogočili nastanek preje

VIRI IN LITERATURA Viri: http: //www. kii 3. ntf. uni-lj. si/e-kemija/file. php/1/output/poliestri/index. html http: //www. omaplast. com/o-materialih/ http: //en. wikipedia. org/wiki/Polyethylene_terephthalate http: //sl. wikipedia. org/wiki/Recikla%C 5%BEa_plastenk http: //www. senator. si/sl/izdelki/splosne_inzenirske_plastike/ertalon_nylatron/vrs te_poliamidov/ http: //www. senator. si/uploads/30/SENATOR%20 -%20 IRT 3000%20 st 8%20%202007. pdf http: //www. senator. si/uploads/30/SENATOR%20 -%20 IRT 3000%20 st 3%20%202006. pdf http: //sl. wikipedia. org/wiki/Recikla%C 5%BEa_plastenk http: //www. zelenaslovenija. si/images/stories/pdf_dokumenti/Embalaza-okoljelogistika-st-39. pdf http: //www. zveza-zpmmb. si/attachments/sl/480/Pitnost_vode_v_plastenkah. pdf

Andrej Smrdu, 2008. Kemija 3: snov in spremembe. 2. izd. Ljubljana, Založništvo Jutro, str. 152, 157, 158 Dr. Edvard Kobal, 1994. Kemija za vedoželjne. 1. izd. Ljubljana, DZS, str. 177 -187 Rose Marie Gallagher, Paul Ingram, 1992. Naravoslovje: kemija. 1. izd. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, str. 193, 198 Margareta Vrtačnik, Nataša Župančič Brouwer, 2002. Organska kemija. 1. izd. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, str. 212 P. W Atkins, M. J Frazer et al, 1995. Kemija: zakonitosti in uporaba. 1. izd. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, str. 433, 468, 479, 480, 512 David C. Eaton, 1989. Laboratory investigations in organic chemistry. USA, Sadtler Research Laboratories, str. 185 -207 Maja Osrajnik, Tekstil. Gea, maj 2009, str. 8 -9