Od Bele knjige 1995 do 2012 evropske usmeritve

Od Bele knjige 1995 do 2012 (evropske usmeritve, pravno okolje, avtonomna vloga učitelja) Boštjan Zgonc 25. avgust 2009

Bela knjiga 1995 • Poseben zakon, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje • Poseben strokovni svet za POKINSTR • Posebna strokovna institucija za POKINSTR - CPI • Vloga socialnih partnerjev • Povezovanje izobraževanja in dela – dualni sistem

NKS PKK - Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov 1996 • Pilotni projekti • Programi za obrt • Intenzivno sodelovanje s primerljivimi državami članicami EU • Novi izobraževalni programi

PHARE MOCCA 1998 - 2000 • Racionalna evalvacija novih izobražecvvalnih programov • Razvoj poklicnih standardov • Inovativnost v vzgoji in izobraževanju • Kakovost • Razvoj sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij

Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov 2001 • Povezovanje splošnega, strokovnega praktičnega znanja – kompetence • Odprava dualnega sistema – uveljavitev ključnih pozitivnih rešitev iz dualnega sistema • Ključne kompetence • Modularnost • Poklicni standard – izobraževalni program

Lizbona 2000 – lizbonska stratregija “EU naj se razvije v najkonkurenčnejše in najbolj dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnega gospodarskega razvoja z več in boljšimi delovnimi mesti in večjo socialno povezanostjo”

Memorandum o vseživljenjskem učenju/ 2000 • • • Nove temeljne spretnosti za vse Večja vlaganja v človeške vire Inovacije v poučevanju in učenju Vrednotenje neformalnega učenja Premislek o usmerjanju in svetovanju Pripeljimo učenje bliže domu

Stockholm 2001 – Poročilo o bodočih ciljih razvoja in Zaključki Sveta • Dvig kvalitete in učinkovitosti sistemov splošnega in poklicnega izobraževanja • Lažji dostop do izobraževanja • Večja odprtost izobraževalnih sistemov v svet

Barcelona 2002 – Delovni program “Izobraževanje in usposabljanje 2010” • Uresničevanje lizbonske strategije je mogoče le, če izobraževanje in usposabljanje postane ključni dejavnik zagotavljanja dolgoročnega razvoja in rasti • Kljub tej ključni vlogi v ekonomiji je izobraževanje mnogo več kot le to

Napredek mora biti merljiv: Indikatorji in ciljne vrednosti • Zmanjšanje osipa • Zvišanje števila absolventov matematičnih, tehniških in naravoslovnih izobraževalnih programov • Izboljšanje temeljnih znanj • Zmanjšanje števila mladih, ki imajo težave s pisanjem in branjem • več vključenih v vseživljenjsko učenje • Investicije v človeške vire • Izboljšanje ravni ključnih kompetenc za vse

Kopenhagen 2002 – Kopenhagenski proces • Kopenhagenska deklaracija spodbuja okrepljeno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja • Prioritete: - Evropska razsežnost - Preglednost, obveščanje, usmerjanje - Priznavanje usposobljenosti in kvalifikacij - Zagotavljanje kakovosti /učitelji in izobraževalci

Maastricht 2004/1 – prvi pregled uresničevanja evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja • Okrepljeno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja, nove prioritete: - Uveljavitev skupnih instrumentov (EUROPASS), Več investicij v poklicno izobraževanje (javno-zasebno partnerstvo) - Podpora ESS nadaljnjemu razvoju poklicnega izobraževanja - Razvoj izobraževalnega sistema poklicnega izobraževanja, ki upošteva posebne potrebe posameznikov in skupin - Poklicna orientacija in svetovanje

Maastricht 2004/2 - Večja vloga socialnih partnerjev pri načrtovanju poklicnega izobraževanja in pri zagotavljanju kvalitete poklicnega izobraževanja - Izboljšanje kompetenc učiteljev in drugih izobraževalcev - IKT - Izgradnja okolja, ki spodbuja učenje v šoli in na delovnem mestu

Helsinki 2006 – Drugi pregled, prenos težišča z EU na nacionalno raven • Vzpostavitev evropskega ogrodja kvalifikacij (EQF) • Evropska mreža za zagotavljanje kakovosti (EQARF) • Evropski sistem kreditnih točk (ECVET) za poklicno izobraževanje • Kazalniki kakovosti

Učni izid – glavna novost • Učni izid je tisto, kar oseba zna, razume ali zna narediti ob koncu učnega procesa • Opisuje se ga s pomočjo seznama znanj, spretnosti in kompetenc • Če nekdo nekaj zna, ni pomembno kje in kako se je tega naučil

Zakaj vse to? • Naši sedanji učenci bodo do upokojitve tri- do petkrat menjali poklic ali področje dela • Meje med delom in izobraževanjem se vse bolj brišejo • Povečuje se pomen “mehkih” kompetenc, kot so komuniciranje, reševanje problemov, sposobnost samostojnega učenja in odgovornost • Na poklicnem področju konkretne poklicne kompetence vse hitreje zastarevajo, povečuje se pomen generičnih, ki omogočajo samostojno posodabljanje kompetentnosti

Smo pripravljeni na izziv? • • • Zakonodaja Učni programi Nacionalno ogrodje kvalifikacij Opisovanje učnih izidov Pomen programa Vseživljenjsko učenje Ključna mejnika: – 2010 (NOK, zagotavljanje kakovosti) – 2012 – vsako individualno spričevalo in diploma, vsako potrdilo o kvalifikaciji mora biti umeščeno glede na referenčne ravni EOK

Memorandum o razvoju poklicnega izobraževaja (2000) strategije • Deregulacija / okvirni kurikuli, odprti kurikuli, modularnost, • Avtonomija šol/ programska organizacijaka in upravljalska • Decentralizacija /večje pristojnosti šol, prenos pristojnosti na regionalno ali lokalno raven • Socialno partnerstvo /okrepiti socialno partnerstvo na regionalni oz. lokalni ravni • Kvaliteta /samoevalvacija,

Pravno okolje - načela • povezovanje izobraževanja in dela, ki pomeni, da je izobraževanje v naravnih delovnih razmerah sestavni del vsakega izobraževalnega programa v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Nosilec sta delodajalec in šola, ki skupaj izpeljujeta izobraževalni program. • socialno partnerstvo, ki pomeni, da sodelujejo socialni partnerji v načrtovanju izobraževanja, programiranju in tudi pri izvajanju praktičnega usposabljanja in pri evalvaciji dosežkov. S tem zakon zagotavlja večjo prilagodljivost izobraževanja tehnološkemu razvoju in razvoju v strukturi dela. programska fleksibilnost in izbirnost, ki naj omogoči široko zasnovane izobraževalne programe z notranjo modularno členitvijo, udeležencem poklicnega in strokovnega izobraževanja pa ob večji izbirnosti individualizirani kurikulum in uspešno zaposlovanje. • • horizontalna ter vertikalna prehodnost omogoča udeležencem izobraževanja pridobivanje različnih poklicnih kompetenc na različnih poklicnih področjih in na različnih ravneh ter napredovanje do najvišjih izobrazbenih stopenj.

Poglavitne rešitve ZPSI 2006 • Nadomestitev nomenklature poklicev s poklicnim standardom • Ukinitev statusa vajenca in uveljavitev načela o obveznem praktičnem usposabljanuu (individualna, kolektivna pogodba) • Vloga socialnih partnerjev • Kakovost, samoevalvacija, sistem eksterne evalvacije • Fleksibilizacija organizacijskih okvirov (šolsko leto, individualizacija) • Ocenjevanje zmožnosti (kompetenc), priznavanje formalno in neformalno predhodno pridobljenega znanja

Novi pojmi • • • Poklicne kompetence/poklicne zmožnosti Ključne, splošne zmožnosti Nacionalna poklicna kvalifikacija Modul Kreditni sistem Formalno izobraževanje Neformalno izobraževanje Informalno (priložnostno) učenje Znanje, spretnosti in zmožnosti

ZPSI - moduli • Izobraževalni programi se notranje členijo v module, ki so didaktično organizacijske enote in omogočajo izbirnost. • Moduli lahko omogočajo pridobitev poklicnih kvalifikacij v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.

ZPSI - ovrednotenje s kreditnimi točkami • Izobraževalni program se ovrednoti s kreditnimi točkami. Kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga mora opraviti povprečen dijak, za doseganje ciljev izobraževalnega programa. • Ovrednotijo se vse oblike izobraževalnega dela, individualno delo (sprotno učenje, študij literature, seminarske naloge, projektno delo), priprava na izpite ali druge oblike ocenjevanja znanja in delo potrebno za izdelek, storitev ali nastop, ki je sestavni del zaključka izobraževanja. • Ovrednotenje s kreditnimi točkami določi pristojni strokovni svet ob sprejetju izobraževalnega programa. Pri tem upošteva priporočila oziroma odločitve pristojnih teles Evropske unije o evropskem kreditnem sistemu v poklicnem izobraževanju (ECVET).

ZPSI - ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti samoevalvacija • Šola ugotavlja in zagotavlja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela po načelih celovitega sistema vodenja kakovosti, ki upošteva skupni evropski okvir zagotavljanja kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. • Svet šole imenuje komisijo za kakovost, ki jo sestavljajo strokovni delavci šole, predstavnik delodajalcev, predstavnik dijakov in predstavnik staršev. Svet šole določi izmed članov tudi predsednika komisije. Če so šole organizirane kot organizacijske enote v šolskem centru, ima šolski center lahko več komisij za kakovost. • Šola vsako leto objavi poročilo o samoevalvaciji na svoji spletni strani. • SS za poklicno in str. Izobraževanje določi kazalnike –CPI osrednja institucija

Enotnost sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti Kazalnike kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja določi pristojni strokovni svet. Javni zavod, ki je ustanovljen za razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja (CPI), ugotavlja na podlagi podatkov šol in drugih statističnih podatkov kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja. Podrobne pogoje o uporabi, varovanju in posredovanju podatkov iz prejšnjega odstavka določi minister. Za ugotavljanje kakovosti lahko minister v posameznem primeru določi tudi skupino neodvisnih ekspertov.

Razvoj • Evropski skladi - 2004 do 2007 – priprava novih izobraževalnih programov, razvoj epismenosti, usposabljanje učiteljev, razvoj metodologij, nova kultura ocenjevanja, razvoj kazalnikov kakovosti…. • Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov (ključni sistemski dokument) - 2007 do 2013 – implementacija novih izobraževalnih programov (18 MIO €)

Implementacija novih izobraževalnih programov • Obdobje 5 let trajanja projektov – realno 10 let • Nosilci prenove – konzorciji šol in CPI • Uresničevanje nalog: - Zbornice - Sindikati - CPI - Strokovni sveti

Robni pogoji • Sistem financiranja in upravljanja –potrebne so spremembe ZOFVI • Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev - potrebne spremembe ZOFVI in reforma visokošolskega študija • Bela knjiga II • Nadaljnja modernizacija izobraževalnih programov (enotna srednja strokovna šola? ? ? )