OBRAUN PLAE Plailo za delo Oseba ki je
OBRAČUN PLAČE
Plačilo za delo Oseba, ki je v delovnem razmerju, mora za svoje delo prejeti plačilo. Plačilo za delo sestavlja plača, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če so slednja določena v kolektivni pogodbi (npr. v naravi). Pri izplačilu mora delodajalec upoštevati minimum – minimalno plačo, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Plačo lahko v nadaljevanju razdelimo na osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost ter nekatere dodatke. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
1. Osnovna plača Ta predstavlja fiksni del plače in se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah po posameznih panogah so lahko predpisane minimalne osnovne plače glede na vrsto dela ali predpisano izobrazbo (t. i. Izhodiščna plača). 2. Dodatek za delovno uspešnost in poslovno uspešnost Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je potrebno opozoriti še na to, da sta dodatek za delovno uspešnost ter dodatek za poslovno uspešnost variabilna (odvisna od uspešnosti zaposlenega oziroma podjetja kot celote), medtem ko je višina dodatkov v nadaljevanju fiksna. 3. Dodatki za posebne pogoje dela Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo. Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se lahko v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke. 4. Dodatek za delovno dobo Delavcu pripada dodatek za delovno dobo. Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti in v veliki večini primerov znaša 0, 5% od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe.
5. Povračilo stroškov v zvezi z delom predstavlja samostojno celoto in ni vključeno v plačilo za delo. Posledično se tudi ne vključuje v osnovo za odmero davka in socialnih prispevkov do višin, predpisanih z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov v zvezi s delom. V skladu z zakonom mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov: za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Minimalne višine povračil stroškov so opredeljene v kolektivnih pogodbah s splošno veljavnostjo. 6. Regres Vsakemu delavcu, ki mu pripada pravica do letnega dopusta, je delodajalec dolžan izplačati regres najmanj v višini ene minimalne plače. Regres se izplačuje enkrat letno, najkasneje do 1. julija tekočega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
8. Izhodiščna plača je najnižji znesek plače, ki ga lahko prejme delavec glede na stopnjo njegove izobrazbe. Njena višina je določena v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. 9. Neto plača je plača, ki jo delavec prejme na svoj transakcijski račun brez upoštevanja povračil stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, dodatki idr. ). 10. Osnovna bruto plača je osnovna plača, dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi brez upoštevanja dodatkov. 11. Bruto bruto plača predstavlja končni strošek delodajalca in vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki ter socialni prispevki delodajalca (16, 10 %) ter povračilo stroškov v zvezi z delom (prevoz, prehrana, dodatki idr. ).
MINIMALNA PLAČA Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. Iz osnovne zakonske dikcije izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Dodatno je Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 92/2015) iz minimalne plače izvzel še tri dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer: dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu, kar se je začelo obračunavati za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači (ZMin. P-B) je določil višino minimalne plače za leto 2020 v znesku 940, 58 evrov (bruto) in s prvim januarjem 2020 spremenil definicijo minimalne plače na način, da se vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne vštevajo v minimalno plačo. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
MINIMALNA PLAČA Minimalna plača za delo opravljeno od 01. 2020 do 31. 12. 2020 = 940, 58 bruto oz. 700 EUR Minimalna plača od 01. 2021 dalje = ? (cca 1050 EUR bruto) Z novelo se bo za izračun minimalne plače od 1. 1. 2021 uporabljala formula, in sicer, da mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Z amandmajem, pa je bila sprejeta tudi zgornja meja minimalne plače, in sicer ta ne sem biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.
NAJNIŽJA OSNOVA ZA OBRAČUN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZA OSEBE V DELOVNEM RAZMERJU Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost določa četrti odstavek 144. člena ZPIZ-2. V skladu z določbo 410. člen ZPIZ-2 minimalna osnova v letu 2020 znaša 58 % povprečne plače. Minimalna osnova v letu 2021 znaša 60 % povprečne plače. Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 1. 2020 do 28. 2. 2020 znaša 975, 30 eur (58 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, ki za leto 2018 znaša 1. 681, 55 eur). Za izplačila od 1. 3. 2020 dalje (plača za februar) je najnižja osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju določena v višini 58 % povprečne letne plače zaposlenih v RS za leto 2019, preračunane na mesec (torej povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji za leto 2019). Statistični urad Republike Slovenije je objavil znesek povprečne plače leta 2019 v višini 1. 753, 84 EUR. 58% od 1753, 84 =1. 017, 22 EUR
KALKULACIJA PLAČE *Izračun akontacije dohodnine: I. BRUTO - 22, 10 % prispevki – splošna olajšava (glede na višino dohodka) = OSNOVA I. BRUTO PLAČA - 22, 10 % prispevki iz plače - Akontacija dohodnine* če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih = NETO PLAČA Nad Do + povračila za prehrano 1. 109, 74 + povračila za prevoz če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih CELOTNI STROŠEK DELODAJALCA + 16, 10 % prispevki na plačo + povračila 291, 67 + (1. 558, 37 1, 40427 x bruto dohodek) 1. 109, 74 291, 67 Akontacija dohodnine se izračuna po dohodninski lestvici glede na osnovo: =izplačana plača BRUTO PLAČA Znaša splošna olajšava v eurih Nad II. bruto Znaša dohodnina v eurih Do 708, 33 16 % 708, 33 2. 083, 33 113, 33 2. 083, 33 4. 166, 67 470, 83 4. 166, 67 6. 000, 00 1. 158, 33 6. 000, 00 1. 873, 33 + 26 % nad 708, 33 + 33 % nad 2. 083, 33 + 39 % nad 4. 166, 67 + 50 % nad 6. 000, 00
Stopnja Primer 1 Primer 2 Primer 3 Bruto plača 940, 58 1. 300, 00 2. 000, 00 Osnova za obračun davkov in prispevkov 1. 017, 23 1. 300, 00 2. 000, 00 145, 79+11, 201, 50 88 Prispevki za PIZ 15, 50 % Prispevki za zdravstvo 6, 36 % 59, 82+4, 87 82, 68 127, 20 Prispevki za zaposlovanje 0, 14 % 1, 42 2, 80 Prispevki za starševsko varstvo 0, 10 % 1, 02 1, 30 208, 05+16, 22, 10 % 287, 30 75 Socialni prispevki iz bruto plače 1, 82 310, 00 2, 00 442, 00 Splošna olajšava 529, 21* 291, 67 Olajšava za vzdrževane družinske člane / / / Osnova za dohodnino Akontacija dohodnine Neto plača Prispevki delodajalca za PIZ Prispevki delodajalca za zdravstvo 203, 32 32, 53 700, 00 8, 85 % 90, 02 6, 56 % 66, 73 721, 03 116, 63 896, 07 115, 05 85, 28 1266, 33 258, 41 1299, 59 177, 00 131, 20 Prispevki delodajalca za zaposlovanje 0, 06 % 0, 61 0, 78 1, 20 Prispevek delodajalca za poškodbe 0, 53 % 5, 39 6, 89 10, 60 Prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0, 10 % 1, 02 1, 30 2, 00 Prispevki delodajalca na plačo skupaj 209, 30 322, 00 1. 509, 30 2. 322, 00 Bruto bruto plača – celotni strošek delodajalca** 16, 10 % 163, 77 1. 121, 10 Za lažjo ponazoritev je v spodnji tabeli pripravljena informativna splošna (brez upoštevanja dodatkov in povračil stroškov v zvezi z delom) kalkulacija neto, bruto ter bruto plače za naslednje višine plač: • plača 1: bruto minimalna plača 940, 58 evrov (podatek za leto 2020), * Upoštevana je bila povišana splošna olajšava, vsi zneski so v evrih ** Povračila stroškov v zvezi z delom niso upoštevana. Zneske obarvane v vijolično plača delodajalec za delavca. Minimalna osnova za obračun socialnih prispevkov je 1017, 23 EUR
PRIMER IZRAČUNA AKONTACIJE DOHODNINE (Primer 3) Bruto –prispevki delojemalca-splošna olajšava=osnova za izračun dohodnine 2. 000, 00 -442, 00 -291, 67=1. 266, 33 Do 708, 33=16% to je 113, 33 EUR Nad 708, 33 do 2083, 33= 26% to je: 1. 266, 33 -708, 33=558*26%=145, 08 Skupaj akontacija dohodnine=113, 33 + 145, 08 =258, 41 če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih Nad Znaša dohodnina v eurih Do 708, 33 16 % 708, 33 2. 083, 33 113, 33 + 26 % nad 708, 33 2. 083, 33 4. 166, 67 470, 83 + 33 % nad 2. 083, 33 4. 166, 67 6. 000, 00 1. 158, 33 6. 000, 00 1. 873, 33 + 39 % nad 4. 166, 67 + 50 % nad 6. 000, 00
Vaja: izračun povprečne plače! Hvala za pozornost!
- Slides: 12