OBLIKOSLOVJE Z VAJAMISAMOSTALNIKA BESEDA Avtorica Zdenka Markelj Srednja

OBLIKOSLOVJE Z VAJAMISAMOSTALNIŠKA BESEDA Avtorica: Zdenka Markelj Srednja gostinska šola Radovljica

SAMOSTALNIKI ZAZNAMUJEJO ljudi rastline živali predmete pojme

SAMOSTALNIŠKA BESEDA SAMOSTALNIKI - hiša - lonec - mesto SAMOSTALNIŠKI ZAIMKI POSAMOSTALJENI - on - nihče - vsi PRIDEVNIKI - dežurni - centralna - Visoko

SAMOSTALNIKI LASTNA IMENA OBČNA IMENA • IMENA BITIJ • ZEMLJEPISNA IMENA • STVARNA IMENA • ŠTEVNA • NEŠTEVNA

LASTNA IMENA BITIJ ZEMLJEPISNA IMENA STVARNA IMENA Andrej Otrok in družina Krst pri Savici Piki Radovljičan NASELBINSKA Kranjska Gora Novo mesto Bled Ljubljana Srednja gostinska šola Radovljica NENASELBINSKA Panonska nižina Postojnska jama Triglav Sava

OBČNA IMENA ŠTEVNA IMENA NEŠTEVNA IMENA • osebe ciganka • živali želva • rastline vrtnica • predmeti radio • skupna sadje • snovna sladkor, moka. . . • pojmovna ljubezen

SPOL • moški (tisti) - korak-o • ženski (tista) - lip-a • srednji (tisto) - mest-o

ŠTEVILO Samostalniki so lahko: TRIŠTEVILNI korak-o, -a, -i rok-a, -i, -e src-e, -i, -a 3 števila ENOŠTEVILNI EDNINSKI MNOŽINSKI sadje divjad ljubezen usta grablje tla EDNINA je samo ednina samo množina DVOJINA sta je so MNOŽINA so

SKLON 1. IMENOVALNIK: Kdo ali kaj? (je) lip-a 2. RODILNIK: Koga ali česa? (ni) lip-e 3. DAJALNIK: Komu ali čemu? (dam) lip-i 4. TOŽILNIK: Koga ali kaj? (vidim) lip-o 5. MESTNIK: O kom ali čem? (sanjam) o lip-i 6. ORODNIK: S kom ali s čim? (grem) z lip-o

SKLANJATVE MOŠKE ŽENSKE SREDNJA

MOŠKE SKLANJATVE 1. moška - korak-o, -a 2. moška - vojvod-a, -e 3. moška - NOB-o, -o

1. MOŠKA SKLANJATEV ednina I korak-o R korak-a D korak-u T korak-o M o korak-u O s korak-om dvojina korak-ov korak-oma korak-a o korak-ih s korak-oma množina korak-i korak-ov korak-om korak-e o korak-ih s korak-i

POSEBNOST: samostalnika OTROK in ČLOVEK v množini: I R D T M O MNOŽINA otroci otrokom otroke ob otrocih z otroki MNOŽINA ljudje ljudi ljudem ljudi ob ljudeh z ljudmi

POSEBNOST: samostalnik dan ima lahko pri sklanjanju dve osnovi: EDNINA DVOJINA MNOŽINA I dan dneva dnevi R dneva/dne dni D dnevu dnevoma/dnema dnevom/dnem T dan dneva/dni dneve/dni M ob dnevu ob dnevih/dneh O z dnevom/dnem z dnevoma/dnema z dnevi

Pri osebnih lastnih imenih moškega spola sklanjamo ime in priimek. Sklanjamo tudi izraze, ki zaznamujejo poklic, položaj in znanstveno stopnjo: doktor France Prešeren doktorja Franceta Prešerna doktorju Francetu Prešernu . . .

2. MOŠKA SKLANJATEV I R D T M O ednina dvojina množina vojvod-i vojvod-e vojvod-o vojvod-i vojvod-ama vojvod-am vojvod-o vojvod-i vojvod-e o vojvod-i o vojvod-ah z vojvod-o z vojvod-ama z vojvod-ami Samostalniki 2. m. skl. se lahko sklanjajo tudi po 1. m. skl.

3. MOŠKA SKLANJATEV ednina dvojina množina I ŠKL-0 R ŠKL-0 D ŠKL-0 T ŠKL-0 M o ŠKL-0 s ŠKL-0 O s ŠKL-0 V vseh sklonih je končnica - o. Tako sklanjamo kratice, glasove, simbole. . . Lahko jih sklanjamo tudi po 1. m. skl. , vendar ni v navadi.

ŽENSKE SKLANJATVE 1. ženska - lip-a, -e 2. ženska - perut-o, -i 3. ženska - Ines-o, -o

1. ŽENSKA SKLANJATEV ednina I lip-a R lip-e D lip-i T lip-o M ob lip-i O z lip-o dvojina lip-i lip-o lip-ama lip-i ob lip-ah z lip-ama množina lip-e lip-o lip-am lip-e ob lip-ah z lip-ami

POSEBNOSTI: samostalnika mati in hči imata od R ed. dalje osnovo: mater-, hčer. I R D T M O mati matere materi mater ob materi z materjo hči hčere hčeri hčer ob hčeri s hčerjo

POSEBNOST: samostalnik gospa ima posebne končnice: I R D T M O EDNINA gospa gospe gospo pri gospe z gospo DVOJINA MNOŽINA gospe gospa gospema gospem gospe pri gospeh z gospema z gospemi

2. ŽENSKA SKLANJATEV ednina I perut-o R perut-i D perut-i T perut-o M ob perut-i O s perut-jo dvojina množina perut-i perut-i(ma) perut-im perut-i ob perut-ih s perut-i(ma) s perut-mi

3. ŽENSKA SKLANJATEV Sklanjatveni vzorec je mami-o V vseh sklonih in številih je končnica o. Tako se sklanjajo: • tuja ženska imena: Ingrid, Karmen, Ines. . . • ljubkovalne različice ž. sam. : Mimi, Malči. . . • priimki pri ženskih imenih: Ana Jelovšek-o, Ane Jelovšek-o. . .

SREDNJA SKLANJATEV - mest-o, -a - polj-e, -a

SREDNJA SKLANJATEV ednina dvojina I mest-o mest-i R mest-a mest-o D mest-u mest-oma T mest-o mest-i M ob mest-u ob mest-ih O z mest-oma množina mest-om mest-a ob mest-ih z mest-i

SREDNJA SKLANJATEV ednina I polj-e R polj-a D polj-u T polj-e M na polj-u O s polj-em dvojina množina polj-i polj-a polj-o polj-ema polj-em polj-i polj-a na polj-ih s polj-ema s polj-i

PRI SAMOSTALNIKU LAHKO UGOTOVIMO: SPOL ŠTEVILO SKLON SKLANJATEV

POSAMOSTALJENI PRIDEVNIKI • To so prvotni pridevniki, ki so zaradi izpuščenega samostalnika dobili lastnosti samostalniških besed. • Sklanjamo jih kot pridevnike. dežurni (zdravnik) centralna (kurjava) gorenjska (dežela) krško (mesto) dežurni centralna Gorenjska Krško

POLJUBNOSTNI ZAIMKI kdo/kaj POVRATNI OSEBNI ZAIMEK sebe/se OSEBNI ZAIMKI jaz, ti, on. . . OZIRALNI ZAIMKI kdor/kar SAMOSTALNIŠKI NIKALNI ZAIMKI nihče/nič NEDOLOČNI ZAIMKI nihče/nič VPRAŠALNI ZAIMKI kdo/kaj

VRSTE SAMOSTALNIŠKIH ZAIMKOV:

OSEBNI ZAIMKI Poznajo tri oblike: EDNINA • naglasno: mene, tebe, njega … • naslonsko: me, te, ga … • navezno: zame, nate, zanj. . .

DVOJINA

MNOŽINA

POVRATNI OSEBNI ZAIMEK I R D T M O / sebe (se) sebi (si) sebe (se) pri sebi s seboj Sebe sem pozabil šteti. Umil sem si roke. Umij se. Pri sebi sem imel vžigalice. S seboj sem prinesel darilo.

VPRAŠALNI ZAIMKI KDO? I kdo R koga D komu T koga M pri kom O s kom Koga kličeš? KAJ? kaj česa čemu kaj pri čem s čim Kaj je prinesel pes?

POLJUBNOSTNI IN NEDOLOČNI ZAIMKI POLJUBNOSTNI NEDOLOČNI kdo kaj nekdo nekaj Ali kdo ve odgovor? Nekaj sem se spomnil.

OZIRALNI ZAIMKI I R D T M O kdor kogar komur kogar o komer s komer kar česar čemur kar pri čemer s čimer Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi. Kar si skuhal, to pojej.