NERAVNOTEJA V GOSPODARSTVU inflacija brezposelnost notranje in zunanje

NERAVNOTEŽJA V GOSPODARSTVU inflacija, brezposelnost, notranje in zunanje neravnotežje

INFLACIJA Zmanjševanje vrednosti denarja, spreminjanje cen; Merjenje: indeksi cen na drobno, harmoniziran indeks življenjskih stroškov Vrste inflacije: plazeča se, hitra, hiper inflacija; Stroški inflacije: prerazdelitev, predvidena inflacija, prilagajanje, indeksiranje Inflacijski davek: izgubljanje vrednosti denarja Seignorage: dohodek države zaradi monopola tiskanja denarja, kupna moč denarja, ki prihaja v obtok

NEMŠKA HIPERINFLACIJA Januar 1922 -Oktober 1923 tečaj Januar 1922 Januar 1923 Marec 1923 Maj 1923 Julij 1923 Avgust 1923 September Oktober 1 16 45 70 354 5. 394 227. 777 20. 201. 256 cene 1 75 132 221 2. 021 25. 515 645. 946 191. 890 inflacija (mesečna) 1 189 -12 157 386 1. 262 2. 532 29. 270

INFLACIJA V EU 27, EU 15 IN SLOVENIJI Opomba: Mesečne stopnje inflacije, preračunane na letno raven. Vir: Eurostat.

MODEL AGREGATNE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Funkcija ponudbe: = e + *(Y-Yr) = -1 + *(Y-Yr) e – pričakovana inflacija, Yr – ravnotežni produkt Funkcija povpraševanja: Y=Y-1+ *(m - ) = m – 1/ *(Y-Yr) = m – 1/ *(Y-Y-1) m – denar, - cene, Y – produkt, , - prilagoditve

INFLACIJA POVPRAŠEVANJA IN INFLACIJA PONUDBE D D 1 S P 1 P D S 1 P Y Y 1 Y S

UČINKI POVEČANEGA POVPRAŠEVANJA V RAZLIČNIH TEORIJAH D S C D C S Q neokeynezianski Q klasični Q keynezianski

BREZPOSELNOST Ponudba dela: demografska gibanja, starostna struktura, selitvena gibanja, izobrazbena struktura, cenovna elastičnost ponudbe: dohodkovni in substitucijski učinek Povpraševanje po delu: zaposlitvena funkcija Brezposelnost: prikrita, klasična, ciklična, strukturna, frikcijska Naravna stopnja brezposelnosti (NAIRU- non accelerating inflation unemployment rate), Phillipsova krivulja

STOPNJE BREZPOSELNOSTI V EU 27 IN SLOVENIJI

MEHANIZEM ZAPOSLOVANJA, BREZPOSELNOST IN DNINARSTVO - Spremembe v mehanizmu zaposlovanja: zaposlitvena - funkcija, avtonomnost, elastičnost, nesimetrija “normalna” stopnja brezposelnosti: Okunova krivulja “strukturna” brezposelnost, Beveridgeova krivulja - Nemoč delojemalcev: zmanjševanje deleža plač v BDP - Negotovost zaposlitve: part-time, zaposlovanje za določen čas, samozaposlitev - reforme in fleksibilnost trga “delovne sile”

VRSTE TRGOV DELA (zaposlitvena funkcija) r. Z=a+br. Q+c. D Tip trga “a” “b” “c” posledice tradicionalni socializem + 0 0 ni trga dela, prikrita brezposelnost samoupravni socializem 0 0. 3 - rast prikrite brezposelnosti nizka odkrita brezposelnost klasični (ZDA) kapitalizem - 1 0 fleksibilen trg dela odkrita brezposelnost tradicionalni evr. kapitalizem - 0. 5 - majhna prikrita brezposelnost visoka socialna zaščita dela neoevropski kapitalizem - 0. 7 + rast odkrite brezposelnosti histereza

STOPNJE BREZPOSELNOSTI V EU 27

OKUNOVE KRIVULJE 2007 -2010

PREMIKI OKUNOVIH KRIVULJ 1996 -2009

NEGOTOVOST ZAPOSLITVE V 2004 brezposelnost % EU 25 9. 0 EU 15 8. 0 EU 10 14. 3 Max Min Poljska(19) Luxemburg(4) part-time za določen čas samozaposleni Tvegana zaposlenost Vrsta zaposlenosti (odstotek zaposlenih) 17. 7 19. 4 8. 0 Nizozemska(45) 13. 7 13. 6 14. 3 Španija(33) 15. 9 14. 9 22. 0 Grčija(40) 47. 3 47. 9 44. 3 povprečje prebivalstva brezposelni Tveganje revščine 15. 0 Irska, Slovaška(21)Češka(8) 38. 0 Irska (54) Švedska (19) Slovaška(3) Estonija(3) Švedska(5)

STOPNJA DOLGOTRAJNE BREZPOSELNOSTI 1990 Trajanje v mesecih Slovenija Belgija Danska Finska Nemcija Madžarska Islandija Irska Italija Koreja Norveška Poljska Švica Združene države 2004 6+ 12+ 81. 4 53. 2 32. 6 64. 7 46. 4 13. 6 81. 0 85. 2 13. 9 40. 8 62. 8 27. 5 10. 0 68. 5 29. 9 9. 2 46. 8 20. 4 6. 7 66. 0 69. 8 2. 6 20. 4 34. 7 17. 0 5. 5 68. 9 45. 0 40. 8 67. 6 61. 7 21. 3 55. 0 65. 5 11. 6 25. 3 68. 7 53. 9 21. 9 49. 6 22. 6 23. 4 51. 8 45. 1 11. 2 34. 3 49. 7 1. 1 9. 2 47. 9 33. 5 12. 7 2010_Q 2 12+ 44. 6 50. 4 18. 1 19. 8 48. 5 49. 5 14. 9 46. 6 48. 7 19. 5 30. 4 28. 22009 Q 2

DELEŽI PART-TIME (ženske) ZAPOSLITVE V SKUPNI ZAPOSLENOSTI 1979 1990 2004 2009 Avstrija 7. 6 (18. 0) 9. 0 (20. 2) 15. 5 (29. 6) 24. 6 (42. 9) Belgija 6. 0 (16. 5) 13. 5 (28. 8) 18. 3 (34. 1) 23. 4 (41. 5) Danska 22. 7 (46. 3) 19. 2 (29. 7) 17. 5 (24. 3) 26. 0 (37. 9) Finska 6. 7 (10. 6) 7. 6 (10. 6) 11. 3 (15. 0) 14. 0 (19. 0) Irska 5. 1 (13. 1) 10. 0 (21. 2) 18. 7 (35. 1) 21. 2 (33. 8) Italija 5. 3 (10. 6) 8. 8 (18. 4) 14. 9 (28. 8) 14. 3 (27. 9) Nizozemska 16. 6 (44. 0) 28. 2 (52. 5) 35. 0 (60. 2) 48. 3 (75. 8) Švedska 23. 6 (46. 0) 14. 5 (24. 5) 14. 4 (20. 8) 27. 0 (41. 2) Velika Britanija 16. 4 (39. 0) 20. 1 (39. 5) 24. 1 (40. 4) 26. 1 (42. 5) 9. 6 (11. 7) 10. 6 (13. 2) Slovenija

ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS v deželah OECD Reguliranje zaposlenosti za določen čas: - Omejitve za posamezne sektorje: NE Omejitve pri razlogih za zaposlitev: Belgija, Finska, Francija, Španija, Švedska, Norveška; Maksimalno trajanje v mesecih: Belgija(11), Francija (18), Nizozemska (36), Poljska (24), Španija (6), Švedska(12) Omejitve števila ponovitev: Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Španija; Skupno trajanje v mesecih: Belgija (30), Francija(18), Nemčija(24), Madžarska (60), Irska(48), Švedska(12) Delež zaposlenih za določen čas v skupni zaposlenosti Luksemburg, Irska 3% Belgija, Italija 8% Švica, Nemčija 12% Portugalska 20% Slovaška, UK 6% Avstrija, Češka 9% Francija, Nizozemska 14% Poljska 23% Madžarska 7% Danska, Norveška 10% Švedska, Finska 17% Španija 30%

DELEŽI JAVNEGA SEKTORJA V EU 27

GOSPODARSKA RAST IN NOTRANJE RAVNOTEŽJE

FISKALNO STANJE V EU 27 n n n BDP mrd. € Prorač. saldo mrd. € (% BDP) Odhodki (%BDP) Prihodki (%BDP) Javni dolg mrd. € (% of BDP) 2007 2008 2009 2010 2011 12397 -110 -0. 9 45. 6 44. 7 7315 59. 0 12465 -302 -2. 4 47. 1 44. 7 7791 62. 5 11750 -810 -6. 9 51. 0 44. 1 8779 74. 7 12246 -805 -6. 6 50. 6 44. 1 9816 80. 2 12629 -564 -4. 9 49. 1 44. 4 10422 82. 5 Največji primanjkljasji v 2010: Irska (31. 3), Grčija(10. 6), UK(10. 3), Portugalska (9. 8), Španija (9. 3), Latvija(8. 3)…Slovenija(5. 8) Najmanjši primanjkljaj v 2010: Luksemburg(1. 1), Finska (2. 5), Danska(2. 6), Švedska in Estonija (presežek 0. 2) Najnižji dolg, konec 2010: Estonija(6. 9), Bolgarija(16. 3), Luksemburg(19. 1), Romunija(31. 0), Češka (37. 6), Slovenija(38. 8), Švedska(39. 7)…. . Najvišji dolg konec 2010: Grlija(145), Italija(118), Belgija(96), Irska(94), Portugalska(93), Nemčija(83), Francija(82), Madžarska(81)….

STRUKTURE JAVNEGA DOLGA UPNIKI Evro področje Slovenija residenti ne-residenti 47. 9 52. 1 42. 3 57. 7 INSTRUMENTI Evro področje Slovenija gotovina posojila obveznice depoziti kratkoročne dolgoročne 2. 8 18. 1 9. 0 70. 0 0. 3 7. 4 0. 2 88. 6 DOSPELOST Evro področje Slovenija <1 leto 26. 1 8. 8 1 -5 let 33. 6 34. 1 >5 let 40. 3 57. 1 javni dolg/BDP 82. 0 38. 8

JAVNI DOLG (% BDP) V 2007 IN 2011

NOTRANJE NERAVNOTEŽJE POVEČANJE JAVNEGA DOLGA V KRIZI EU 27

ZUNANJE RAVNOTEŽJE PLAČILNA BILANCA EU mrd. . € Tekoči račun - blago - Storitve - Dohodki - Transferi - Rusija - ZDA - Kitajska - Japonska 2006 -146. 2 -163. 8 70. 6 1. 1 -54. 1 -50. 7 112. 3 -114. 8 -38. 2 2007 -127. 2 -156. 2 87. 8 -2. 2 -56. 6 -37. 7 98. 3 -140. 0 -38. 5 2008 -243. 3 -205. 0 86. 2 -66. 9 -57. 6 -52. 3 53. 7 -142. 2 -39. 3 2009 -131. 8 -86. 3 64. 0 -49. 3 -60. 2 -32. 2 29. 5 -113. 9 -29. 9 2010 -82. 2 -127. 8 92. 4 19. 2 -66. 1 -46. 9 59. 3 -136. 0 -28. 5 2011 -71. 2 -140. 5 109. 1 25. 8 -65. 5 -62. 1 63. 1 -121. 9 -27. 9 Kapitalski račun - direktne investicije - portfolio investicije - druge investicije -11. 0 -74. 4 241. 0 -91. 8 -15. 9 -107. 3 352. 3 53. 8 -8. 4 -177. 9 806. 3 -609. 2 -7. 6 -67. 3 443. 0 -272. 2 39. 2 -93. 4 251. 9 -119. 3 42. 9 -144. 6 386. 9 -199. 4