Navpini met in prosti pad SATCITANANDA d o

Navpični met in prosti pad SATCITANANDA, d. o. o.

Cilj prezentacije • Namen prezentacije je podati na strnjen način in to z besedami, grafi in formulami zakonitosti, ki veljejo za prosti pad in navpični met telesa. • Predpostavljamo padanje v brezračnem prostoru ali vsaj, da je upor zraka zanemarljiv.

Uvod • Legenda pravi, da je Galileo Galilei (1564 – 1642) s poskusi na poševnem stolpu v Pizi ugotovil, da čas padanja telesa ni odvisen od njegove mase. S tem naj bi ovrgel tisočletno zmotno prepričanje še iz časov Aristotela. • Prosti pad in navpični met sta primera enakomerno pospešenega gibanje, kjer je pospešek enak gravitacijskemu pospešku. Vsa telesa se enako pospešujejo ne glede na maso. • Upoštevamo, da je sila upora zraka zanemarljiva glede na silo teže.

Prosti pad • Pri prostem padu hitrost telesa narašča linearno (po premici) s časom. Konstanta premice je enaka gravitacijskemu pospešku, ki mu zato pravimo tudi pospešek prostega pada. • Globina padanja h je odvisna od ploščine pod grafom hitrosti in raste s kvadratom časa (po paraboli).

Prosti pad – grafi in formule

Prosti pad z začetno hitrostjo • Telo vržemo navzdol – damo mu začetno hitrost. Hitrost se nato povečuje s produktom g. t. Ker se predmet giblje navzdol, damo hitrosti negativni predznak. • Tudi tu je pot (višina odnosno globina) enaka ploščini pod grafom hitrosti.

Prosti pad z začetno hitrostjo

Navpični met • Telesu damo začetno hitrost, ki se mu s časom za g. t zmanšuje. Ko pade na nič, je telo doseglo maksimalno višino. Ta je torej odvisna le od začetne hitrosti telesa. • Trenutna višina h telesa je enaka ploščini pod grafom hitrosti. Njen časovni graf je parabola, kot je prikazana na naslednji sliki.

Navpični met

Navpični met – prosti pad • Ko pri navpičnem letu doseže telo maksimalno višino, se spremeni predznak hitrosti in telo prične prosto padati. Na tla pade v času, ki je dvakratnik časa, ki ga je potreboval do maksimalne višine. • Končna hitrost je enaka začetni hitrosti.

Zaključek • Prosti pad in navpični met sta posebna primera enakomerno pospešenega gibanja. Pospešek je enak gravitacijskemu pospešku. • Vse fizikalne formule in grafi so praktično identični s formulami in grafi, ki smo jih spoznali že pri enakomerno pospešenem gibanju s poljubnim pospeškom a.