Navodila za pisanje ESEJA ol l 2001213 Cilj

Navodila za pisanje ESEJA Šol. l. 20012/13

Cilj šolskega eseja je, da pomaga čim bolj razviti pisne sposobnosti posameznika in da nas nauči izraziti in z argumenti braniti svoja stališča in prepričanja. S pisanjem eseja pa razvijamo tudi sposobnost za branje zahtevnejših književnih del.

1. 2. Razpravljalni esej Interpretativni /razlagalni esej V razpravljalnem eseju kandidat dokaže: - da pozna besedila, avtorje, obdobje in slogovne značilnosti določenega obdobja - da je na podlagi predpisanega sklopa zmožen razčlenjevati, primerjati, razvrščati, pojasnjevati, povezovati in posploševati spoznanja o književnih pojavih,

- da se je zmožen samostojno opredeljevati do prebranih besedil in utemeljevati trditve, - da pozna primerne strokovne vire, - da zna uporabljati ustrezno strokovno izrazje, - da zna esejsko besedilo ob navodilih oblikovati koherentno, jasno, jedrnato in jezikovno pravilno, - da se pri izražanju prizadeva za izviren in živ slog,

- da je ustrezno kulturno razgledan.

V interpretativnem / razlagalnem eseju lahko kandidat dokaže v skladu s postavljenim naslovnim problemom: - da je zmožen poglobljeno brati in razlagati krajše besedilo oz. odlomek, - da prepozna tipične vsebinske in oblikovne posebnosti danega besedila, - da te posebnosti ustrezno poimenuje, - da razlaga svoje doživljanje in razumevanje njihovega pomena in vloge ter besedilo vrednoti,

- da zna besedilo na podlagi njegovih značilnosti uvrstiti v širše sobesedilo oz. v literarnozgodovinsko obdobje, - da je zmožen besedilo oblikovati sklenjeno (koherentno), s smiselnim zaporedjem trditev in presoj ter jezikovno pravilno.

Esej se piše 120 minut in znaša 50 % Celotne ocene pri SLO na SM. Obsegati mora od 700 do 1000 besed, to je približno 3 do 4 strani izpitne pole. Besedili, ki ju morajo dijaki za SM 2013 poznati v celoti, sta:

• Ciril Kosmač: Pomladni dan • Per Peterson: Konje krast

Naslov tematskega sklopa na SM 2013 je Otroci in starši Na podlagi razpisanega sklopa bodo kandidati pisali razpravljalni esej ali interpretativni / razlagalni esej • Za predmaturitetni preizkus bodo dijaki pisali: • CIRIL KOSMAČ: POMLADNI DAN

Osnovno pojmi o šolskem eseju

- Napisati dober esej ni preprosto. - Umetnost pisanja eseja je sposobnost, ki je človeku dana (ali pa, na žalost, ne). - Dober ali vsaj za silo dober esej se je mogoče naučiti napisati, za to pa je potreben čas. - Naučiti se je treba, kako izraziti tisto, kar imamo povedati.

- Izražati se moramo jasno in razumljivo, da bo lahko ocenjevalec vedel, kaj sploh hočemo povedati. - Osnovni pomen besede esej je poskus. - Naši začetni neuspešni poskusi nam ne smejo vzeti poguma in volje. Treba je vztrajati. - Seveda pa se brez prebranega literarnega dela ne moremo lotiti pisanja eseja.

Temeljne značilnosti eseja - Subjektivnost To je zelo izrazita značilnost eseja. Pisec mora imeti osebno stališče do teme, ki jo obravnava, biti pa mora tudi kritičen. - Uporaba objektivnih podatkov po lastni presoji, tako kot ustrezajo namenu, ki ga z esejem skuša pisec doseči. Podatki morajo biti točni.

- Značilen osebni slog Esejisti pogosto uporabljajo slog, kakršen je blizu umetnostnemu izražanju. Jezik v eseju nima samo informativne, ampak tudi estetsko funkcijo. - Polliterarna zvrst Esej uvrščamo med polliterane zvrsti. Gre za prepletanje znanstvenih in literarnih elementov.

Šolski esej je pravemu eseju podoben po tem, da združuje znanje, ki ga je dijak pridobil v šoli, in sposobnost osebne interpretacije oz. uporabe tega znanja. Dijak mora pokazati ne le to, da nekaj ve o nekem literarnem obdobju, avtorju in njegovem delu, ampak predvsem, da je o določenem problemu, ki se ob tem odpira, sposoben samostojno razmišljati, oblikovati lastno stališče in ga znati utemeljevati.

Kaj moramo vedeti pri pisanju razpraljalnega eseja 1. Zelo natančno prebrati vsa predpisana besedila 2. Brati bo treba večkrat 3. Komentarji, spremne besede, drugi viri

4. osnovni pojmi iz razpravljalnega eseja: - razvrščanje in uvrščanje je vnašanje elementov v nek sistem - primerjanje je iskanje podobnosti in razlik med posameznimi pojavi (vezniki kot, kakor) - pojasnjevanje pomeni iskanje vzročnih in posledičnih razmerij, ki jih izražamo z ustreznimi vezniki (kajti, zakaj, saj, ker, zato, torej).

- opredeljevanje in vrednotenje pomeni izražanje lastnega stališča do določenega problema in pojava - utemeljevanje je postopek, s katerim dokazujemo svoje trditve, in se tesno povezuje z že omenjenimi postopki, predvsem vrednotenjem.

Veliko veselja pri branju in analizi prebranih besedil vam želim. Predvsem pa veliko zbranosti in sreče pri pisanju eseja. Vlasta Jemec, prof.