NAVODILA ZA DELO 4 TEDEN MAOBE PREDVIDEN POTEK

NAVODILA ZA DELO 4. TEDEN - MAŠČOBE PREDVIDEN POTEK DELA 1. V zvezek prepiši samo rdeče obarvano besedilo na prosojnicah. Naslov prosojnice predstavlja zaporedno točko v zapisu. Prosojnice označujejo obseg vsebine prve in druge ure. Izpolni še naloge – tokrat jih ni veliko. 2. Zapis v zvezkih je osnovna raven, primerna (in dovolj) za vsakogar 3. Kogar zanima, naj prebere v učbeniku (i. Rokus) strani 194 – 197 4. Zahtevnejša znanja lahko dobiš v i. Učbeniku Kemija 9 (sio. si) poglavje Maščobe se predstavijo in Lastnosti maščobe in mila (do poglavja Pranje).

1. ZGRADBA MAŠČOB Maščobe so estri alkohola glicerola in maščobnih kislin. Glej primer: stearinska kislina (nasičena) oleinska kislina (nenasičena) palmitinska kislina (nasičena) GLICEROL NASTANEK MAŠČOBE (iz zgornjih sestavin)

V molekuli maščobe so tri esterske vezi. Molekula ima dvojni značaj: polarni del je ostanek glicerola, nepolarni del so verige maščobnih kislin. Opomba: V zgornji formuli maščobe so (od zgoraj navzdol): heksanojska, oktanojska in butanojska kislina. Vse so nasičene.

2. LASTNOSTI MAŠČOB Topnost v vodi: prevladuje nepolarni del molekule, zato so nepolarne – s polarno vodo se ne mešajo. Dobro raztapljajo nepolarne snovi – estre – zato je mastna hrana zelo okusna. Imajo manjšo gostoto od vode – razporedijo se v zgornjo plast. Imajo višje vrelišče od vode – maščobe lahko segrejemo nad 1000 C – cvretje. So vnetljive – požar gasimo z odvzemom zraka, ne z vodo.

LASTNOSTI MAŠČOB (informativno) • kvarjenje maščob pospešuje svetloba, toplota, vlaga. • prežgane maščobe (npr. pri pečenju na žaru) razpadejo v strupene snovi Prva ura se konča z NALOGO: Reši vajo DZ str. 38, nal. 22 (pomagaj si s sliko pred opisom lastnosti) Sodeluj pripravi hrane in opazuj, ali imajo maščobe res opisane lastnosti. PAZI NA POŽARNO VARNOST V KUHINJI.

3. PRIDOBIVANJE MAŠČOB Olja (rastlinskega izvora, izjema ribje olje) stisnemo iz semen (bučno, oljčno…) So tekoča, ker imajo več nenasičenih maščobnih kislin v molekuli. Pomembne so omega 3 maščobne kisline. Masti (živalskega izvora, izjema kokosovo maslo) dobimo iz podkožja ali mleka (svinjska mast, maslo…) So trdne, ker imajo več nasičenih maščobnih kislin v molekuli. Živalske maščobe vsebujejo tudi holesterol.

POMEN (informativno – NE ZAPISUJ) • maščobna živila so bogat vir energije in vitaminov A, D, E, K. • v živih organizmih so maščobe: – rezervna hrana, – izolacija (podkožna maščoba ščiti pred mrazom) – sestavina celične membrane.

4. KEMIJSKE REAKCIJE IN UPORABA razkroj maščob: hidroliza (razkroj z vodo) Poteka z encimi prebavi hrane (lahko tudi pranju perila dodamo pralno sredstvo z encimi), ali industrijsko pri različnih pogojih. umiljenje: pri hidrolizi z močno bazo (Na. OH, KOH) nevtraliziramo maščobne kisline – nastane milo (sol maščobne kisline). Natrijeve soli maščobnih kislin so trda mila, kalijeve soli pa tekoča mila. hidrogeniranje: tekoče maščobe pretvorimo v trdne z adicijo vodika na dvojne in trojne vezi. Tako pridobijo margarino iz rastlinskih olj. Naravni pralni praški Odori so v nasprotju s sintetičnimi praški pripravljeni na osnovi » pozabljenega « mila in zelišč. Ne vsebujejo fosfatov, konzervansov, barvil, alkoholov, encimov in drugih dodatkov Pri izdelavi margarine se lahko delež trans maščobnih kislin poveča.

2. ura je končana – lep praznični vikend!