MOTIVACIJA V OLI ZNAILNOSTI IN PERSPEKTIVE prof dr

MOTIVACIJA V ŠOLI ZNAČILNOSTI IN PERSPEKTIVE prof. dr. Matej Tušak Fakulteta za šport Gortanova 22; Ljubljana e-mail: matej. tusak@fsp. uni-lj. si

Značilnosti motivacije • Povečana mobilizacija energije • Vztrajnost, intenzivnost in učinkovitost vedenja • Usmerjenost k cilju • Motivirano vedenje se spreminja pod vplivom njegovih posledic (ojačitev) 2

TEORETIČNI KONCEPTI • Psihoanalitični, Freud, redukcija nagonskih • • potreb Teorija gona, redukcija gona oz. notranje stimulacije Lewinova teorija polja, redukcija napetosti v možganskih poljih, ravnotežje Teorija storilnosti, motiv, incentiv, Rotterjev lokus kontrole Atribucijska teorija, vzrok, posledica, Humanistična orientacija, hierarhija potreb po Maslowu, Sodobne kognitivne teorije 3

ELEMENTI MOTIVACIJE • Elementi motivacijske situacije so: energija, potreba, pobudniki, motivacijska dejavnost in cilj • Frustracija in tipične konfliktne situacije • Soočanje s frustracijo in konflikti (konstruktivni in nekonstruktivni odzivi) • Obrambni mehanizmi 4

MOTIVACIJA Koncept storilnostne motivacije (želja po uspehu, po preprečitvi neuspeha) Koncept incentivne motivacije (skupina motivov, ki privlači) Koncept zunanje in notranje motivacije Koncept sodobnih kognitivnih teorij (misli vplivajo na motivacijo: t. samoučinkovitosti, t. zaznane kompetentnosti, t. ciljnih perspektiv) Teorija postavljanja ciljev (postavljanje in izbor ciljev) 5

Erikson (1968) navaja naslednje razvojne oz. tranzicijske faze, kjer stopajo v ospredje specifične psihosocialne krize: zgodnje obdobje novorojenčka: splošno zaupanje nasproti nezaupanju, pozno obdobje novorojenčka oz. zgodnje otroštvo (2 -3 leti): avtonomija nasproti občutkom sramu in dvoma, predšolsko oz. začetek šolskega obdobja (4 -6 let): iniciativnost nasproti občutkom krivde, obdobje mlajšega šolarja: delavnost nasproti občutkom manjvrednosti, adolescenca: skupinska identiteta nasproti odtujitvi in občutkom osamljenosti in individualna identiteta nasproti konfuznosti vloge, začetek odraslosti: intimnost nasproti občutkom izolacije, zrelo obdobje: generativnost nasproti stagnaciji, 6 obdobje starosti: integriranost nasproti občutkom obupa.

M = Samozavest x cilji Najraje delam tisto, v čemer sem dober Različno me zanima napredek ali zmaga (najboljši) Vzgoja motivacije Vzgoja samomotivacije, samodiscipliniranosti, vztrajnosti, postavljanja ciljev 7

PROBLEMI IN DILEME Investiranje energije Dilema investiranja: koristi, atraktivnost alternativ Kaj želim? Kaj mi pomeni izobrazba, šola, šport ali drugega? Zakaj sem v šoli? Burn-out sindrom (kaj je, kako se izogniti) Pomen drugih motivov, širine motivov za učenje v šoli, socialni motivi, Proces motiviranja v odnosu na rezultate 8

Razvojne faze (Erikson, Piaget, Freud) Kaj motivira otroka? • prijateljstvo • socialna interakcija • Biti boljši, močnejši, hitrejši • HAVING FUN Kaj motivira odrasle? • Doseganje ciljev • Osebne vrednote Problem: Pomanjkanje motivacije za delo pri nekaterih mladih v 5. fazi po Eriksonu. Zakaj? Zdrava pamet: …. odvisnost od staršev, os. lastnosti, okolje, iskanje vzvodov za samozavest in za identiteto, pomanjkanje smernic pri doseganju + poti do cilja, iskanje svojega prostora pod soncem… 9

Zunanja in notranja motivacija • • • Starševski pogled na otrokov nastop kot oblika zunanje nagrade ali kazni služi upadanju nivoju notranje motivacije za opravljanje naloge (Leppen in Greene, 1976). Če je zunanja nagrada pričakovana, bo otrok hitreje pristal na nižjem nivoju notranje motivacije, če pa zunanja nagrada ni prisotna oz. ni pričakovana, bo prišlo do manjšega upada notranje motivacije (Green, Lepper, 1974). Če je naloga notranje izjemno zanimiva za otroka, bo zunanja nagrada verjetno zmanjšala nivo notranjega zanimanja za nalogo, kadar pa je naloga notranje nezanimiva in dolgočasna, lahko zunanja nagrada povzroči efekt povišanja nivoja notranje motivacije (Calder, Staw, 1975). 10

PRAKTIČNE MOŽNOSTI MOTIVIRANJA • Pristop incentivne motivacije • Pristop storilnostne motivacije • Spreminjanje motivacije s selektivnim ojačanjem • Pristop postavljanja ciljev • Dvig samozavesti, iskanje pozitivnih in konstruktivnih poti 11

STORILNOSTNA MOTIVACIJA • Dvig poteka preko naslednjih aktivnosti: • Ustrezna sestava aktivnosti za izboljšanje dosežkov (učenja) • Prezentacija visoko storilnostno orientiranih in uspešnih modelov • Modifikacija samopodobe • Kontrola dnevnih sanjarjenj • Strukturiranje optimalne situacije okolja, ki omogoča doseganje ciljev 12