MOJA DEDIINA LJUDSKA GLASBILA eprav veljamo Slovenci bolj

MOJA DEDIŠČINA LJUDSKA GLASBILA

Čeprav veljamo Slovenci bolj za pevce kot za godce, se vendarle ponašamo s številnimi ljudskimi glasbili. Med njimi so mnoga žal že pozabljena, na nekatera pa igramo še danes.

Ljudska glasbila na Slovenskem lahko razdelimo v tri skupine: - otroške zvočne igrače, - preprosta domača in kupilna glasbila, - godčevska glasbila.

1. Otroške zvočne igrače Ker je glasbilo vsak predmet, iz katerega izvabljamo zvoke, štejemo tudi otroška zvočila med glasbila. Imena istih glasbil se na slovenskem močno razlikujejo, saj vsako ime izhaja iz drugačnega narečja. Za vsako slovensko pokrajino so značilna drugačna otroška glasbila. Piščali iz bodeče neže, divjega korenja, žitne slame, votlega bučnega lista, koruznega stebla, debele trstike, iz lubja, ipd. nunalca

Rog iz lubja: . Glasbilo so pastirji naredili iz trakov lubja, ki so jih spiralno zvili v koničasto cev. Klepetec: Kmečki otroci so nekdaj iz koruznih stebel izdelovali klepetce. Steblo koruze, s kolencem v sredi prekoljejo na eni polovici, da nastanejo lopute. Druga polovica je za ročaj. Pri zamahovanju udarjajo lopute druga ob drugo, kar povzroča klepetanje, ropotanje.

Goslice: Goslice so nekoč izdelovali otroci sami. Ko jim je bil dolgčas na paši, so vzeli nožiček in iz koruznih stebel so nastale goslice različnih velikosti. Narediš jih tako, da odrežeš steblo z dvema kolenoma in delom za ročaj. V steblo med dvema kolenoma zarežeš po dolgem dve ožji zarezi. Dvigneš ju in podložiš s tanko koruzno paličico, ki jo odrežeš z vrha stebla. Tako dobiš dve » struni «. Brnivka: Sestavljena je iz ozke dolge deščice in dolge vrvice, privezane skozi luknjico na ožjem koncu. Višina in glasnost zvoka sta odvisni od dolžine, širine in debeline deščice in hitrosti vrtenja. Brnivko je treba držati za vrvico in jo vrteti v krogu po zraku. Deščica se vrti hkrati okrog svoje osi in daje močan brneč zvok. Za izdelavo lahko uporabimo tudi ravnilo.

Brneči gumb: Skozi luknjice gumba potegnemo sukanec navzkriž. Nato zanke rahljamo in napenjamo, da se začne gumb vrteti. Brlek ali stržek: Otroci so glasbilo naredili tako, da so čez polovico orehove lupine ovili nitko, vanjo pa v sredi zataknili klinček. Obenj so udarjali s prstom. Nastajal je šum, podoben glasu ptička stržka.

Lončene piščali: Lončarji so za otroke izdelovali lončene piščalke v obliki ptičkov in konjičkov. Ostala glasbila: drdra, brnkač, žabice, trstenke, ropotulje, igranje na pero, glavnik, ipd. Otroci so bili nekdaj zelo iznajdljivi, kar nam tudi pričajo vsa ta glasbila, ki so jih izdelali otroci. Z njimi so se kratkočasili na paši ali si popestrili igro in preprost vsakdan. Način izdelovanja, material in sami izdelki se v vsakem predelu Slovenije razlikujejo.

2. Preprosta domača in kupilna glasbila Čivink: Klopotec: Otroški klopotec:

Raglja: Orglice: Lončeni bas: Drumlica: Haloška žvegla: Ostala glasbila so tudi dude, dvojnice, citre, kraguljčki, kravji zvonec, pastirski rog, idr.

3. Godčevska glasbila so glasbila, na katere igrajo ljudski godci. Povečini so glasbila tovarniškega blaga ali obrtniški izdelek. Redko so delo domačega mojstra. Gosli: Oprekelj: Ostala glasbila so še klarinet, lajna, harpe, idr. Harmonika: