Miran Hladnik SODOBNI SLOVENSKI NAGRAJENI ROMANI IN NJIHOV

Miran Hladnik SODOBNI SLOVENSKI NAGRAJENI ROMANI IN NJIHOV KONZUM

Povezati nameravam. . . informacije o literarni nagradi kresnik za najboljši slovenski roman v zadnjih dveh letih, informacije o celotni sodobni slovenski romaneskni produkciji in vprašanje trivialnosti, ki jo napoveduje beseda "konzum" (potrošnja) v naslovu.

Kako lahko te informacije koristijo pri izbiri romanov za prevajanje? Kateri romani so s stališča t. i. literarne kvalitete reprezentativni. Kateri romani smejo računati na širši bralski konzum. Kateri romani so na srečnem spoju med reprezentativnostjo in berljivostjo.

1. del: reprezentativni romani

Literarna kvaliteta je avtorsko predvidljiva Lojze Kovačič in Feri Lainšček sta nagrado dobila po dvakrat, Drago Jančar trikrat. Kronični nominiranci brez nagrad: Dušan Merc 7, Vinko Möderndorfer, Evald Flisar 6. Največkrat nominirani nagrajenci: Rebula 4; Lainšček, Jančar, Skubic, Mikeln, Žabot, Virk, Brina Švigelj-Merat 3; Kovačič, Hočevar, Nedeljka Pirjevec 2. Nagrajenci tipa prišel-zmagal: Hieng, Perčič, Marinčič, Šeligo, Golob. Polovica nominirancev se pojavi večkrat.

Ženske Ženski delež med kresnikovimi nagrajenci in nominiranci je 8 -10 %, kar daje kresniku izrazito moški značaj. Ženski delež v slovenskem romanopisju je sicer blizu 40 %. Po dve sta bili nominirani samo 1999 in 2008. 2011 ni bilo med nominiranimi nobene ženske: za 10. mesto je žirija tehtala med Romanom Rozino in Vesno Lemaić (Odlagališča) in se odločila za prvega.

Kdo odloča o nagradah? Največkrat so ocenjevali Vanesa Matajc in Matej Bogataj (7 -krat), Matevž Kos, Ženja Leiler (6) in Peter Kolšek (5). Žiranti so po poklicu kritiki (20), literarni zgodovinarji z akademskim nazivom in statusom (11) in pisatelji (8). Po študijskem profilu izstopajo literarni komparativisti.

Sodobna slovenska romaneskna produkcija 200 180 160 140 120 100 uc=821. 163. 6. 09* 80 ug=821. 163. 6. 09* 60 40 20 09 20 08 20 07 20 06 20 05 20 04 20 03 20 02 20 01 20 00 20 99 19 98 19 97 19 96 19 95 19 94 19 93 19 92 19 91 19 19 90 0

Koliko je izšlo romanov leta 2010? Izdano je bilo 110 izvirnih romanov. Dušana Jelinčiča Bela dama Devinska je bila narobe uvrščena med prevedeno lit. , verzni roman Sprehajališča za razhajanje Ferija Lainščka pa je bil narobe uvrščen v poezijo. Mladinski romani bi seznam podaljšali za 30 naslovov. Avtoric je bilo 37 %, ženskih tekstov pa 42 %, torej ženske pišejo več kot moški. Žiranti so si knjige izposodili v knjižnici, saj samozaložniki in založbe skoparijo z recenzijskimi izvodi. Nekatere knjige so v knjižnicah ves čas izposojene (Eros, Psi), druge pa do tja sploh niso prišle. Med 10 nominiranih so prišli tisti, ki so dobili vsaj dva predloga za to in nobene negativne sodbe. Poznani avtorji so bili deležni večje pozornosti, vendar tudi strogosti, saj se marsikdo od njih tokrat ni uvrstil. Najmanj možnosti so imeli popularni žanrski romani, vendar so v izbor prišli tudi taki, npr. kriminalka Evropa Avgusta Demšarja.

Novinci : veterani Deseterica nominirancev je bila izbrana z izločanjem, prav tako tudi peterica. Prvič sta bila med nominiranci Miha Mazzini, ki sicer ni novinec, vendar ga literarna kritika ne mara, ker piše "neslovenski" tip literature in je zelo kritičen do slovenske literarne scene, in Roman Rozina, ki je prepoznaven po iskanem izrazu.

Lanski (Tadej Golob) in letošnji (Drago Jančar) nagrajenec. . .

. . . in njuna romana

Lanski poraženec ali malo je manjkalo

Nemška loterija: Letos za las zgrešila peterico

Kriteriji za izbiro Seznama kriterijev, po katerih bi komisija presojala in utemeljevala izbor, ni, računa se na kompetenco in avtoriteto žirantov. Vrednostno izrazje v utemeljitvah: brezobzirna odkritosrčnost v popisovanju temeljnih intimnih in socialnih problemov, polifonija perspektiv, aktualnost nacionalnih, ekoloških ipd. tem, privlačnost motivike, izrazna suverenost, spretnost in veščina, slogovna in tematska širina, duhovitost, avtorska prepoznavnost, presenetljivost (osupljivost), napetost, premišljenost, prepričljivost, sugestivnost, refleksivnost, pomoč pri samospoznavanju, domišljijsko bogastvo, tenkočutnost. . .

Skratka: • • • mojstrstvo pripovedovanja (jezikovni artizem) kompleksnost in aktualnost sporočila pomenska polifonija interpretabilnost besedila avtorjev dialog s svetovno in domačo literarno tradicijo

Neliterarni kriteriji naj bi ne vplivali na izbiro • • • avtorska kondicija in sloves, ki si ga je avtor ustvaril z opusom, z redno kritiško spremljavo in s prisotnostjo v medijih morebitna politična opredeljenost, pripadnost literarni skupini regionalne preference ugled založbe interes mecena, časopisne hiše Delo interesi žirantov

Spoznanja Skrivnost in arbitrarnost sta integralni del nagrajevanja. Vrednostne predstave so med strokovnimi bralci usklajene bolj od pričakovanj. Žanrska literatura bi morala imeti svoje nagrade.

Utemeljitev nagrade romanu To noč sem jo videl Po naslovu romana To noč sem jo videl se zdi, da neki moški pripoveduje o neki ženski, v resnici pa je to literarno delo, v katerem ženska, ne da bi bralcem neposredno spregovorila eno samo besedo, združuje ob sebi ljudi, ki pripovedujejo o zgodovini. Razmerje med krhkim posameznikom in zgodovinsko usodo je temeljna in najbolj znana razsežnost Jančarjevega pisateljevanja, tokrat prihaja na dan v zgodbi, ki je doma izključno v naših krajih in sega s svojimi posledicami tudi v naš sedanji čas. To je zgodba o Nemcih, o partizanih in o ljudeh, ki niso hoteli biti ne eno in ne drugo, a so bili deležni obojega: nasilnosti okupacije in nasilja, v katerega se je razraščal narodni odpor. S pisateljevim rašomonskim pristopom pripoveduje to zgodbo pet oseb, kar pomeni pet resnic o isti osebi, ki je literarni odsev resnične ženske z gorenjskega gradu Strmol in njene usode. Vse resnice se na koncu zgostijo v spoznanje, da je zgodovina nad človekom, da ga prizadeva s hudim, toda prav zaradi tega je človek velik v ljubezni in v trpljenju, a tudi v zmotah in idejah. To noč sem jo videl je deveti Jančarjev roman, razmeroma kratek, prinaša pa eno najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.

Pomisleki ob zmagovalcu. . . "občutek, da je kljub vsemu rožljanju z » nevtralnostjo «, ki spremlja kritiško recepcijo, to dobro zapakiran napad na partizanstvo (ali je tisto množično posilstvo Veronike pred smrtjo še v horizontu nevtralne verjetnosti? ), ampak integralnost literarnega dela je seveda nad takim pomislekom. "

Privlačnost zmagovalčeve snovi Cerkljanski zbornik: 1941 -1945, Kranj: Občinski odbor združenja borcev, 1964. Tone Perčič, Kamniti gost, Nova revija 1992 (kratka zgodba). Tone Perčič, In ti boš meni ponoči trkal na vrata, Celovec: Mohorjeva, 1998, 175 str. (tudi v Literaturi 1997). Marija Cvetek, Spomini na Strmol. Vilma Mlakar, roj. Urh - nekdanja strmolska sobarica, Kronika 2006.

2. del: produkcija popularnih romanov

Romani po všeči bralcev: ali je to sploh še literatura? Najbolj prodajane knjige Najbolj izposojane knjige Biti popularen na slovenski literarni sceni pomeni biti izposojan! Izposoj je 10 -krat več kot nakupov in izposodi si knjigo človek zato, da bi jo prebral, kupi pa zato, da bi jo podaril.

Najbolj izposojane knjige 2010

Woodiwissova, Kathleen Woodiwissova

Slovenske popularne knjige? Med prvimi stotimi knjigami so od slovenskih avtorjev leposlovni klasiki (Prešeren, Tavčar, Prežih) in mladinski pisatelji (Peroci, Partljič, Pečjak, Seliškar, Kovič, Milčinski, Makarovič) = obvezna šolska lektira! popularen = mladinski

Najbolj izposojane domače knjige za odrasle (gl. seznam avtorjev za knjižnično nadomestilo) Vse popularne knjige so žanrske, izjema sta Vojnović in Pahor.

0 Jul/11 Jun/11 May/11 Apr/11 Mar/11 Feb/11 Jan/11 Dec/10 Nov/10 Oct/10 Sep/10 Aug/10 Jul/10 Jun/10 May/10 Apr/10 Mar/10 Feb/10 Jan/10 Dec/09 Nov/09 Oct/09 Sep/09 Aug/09 Jul/09 Jun/09 May/09 Apr/09 Mar/09 Feb/09 Izposoja Vojnovićevega romana Čefurji raus (nagrada junija 2009) 1400 1200 1000 800 Izposoj 600 Rezervacij Rang med izposojami 400 200

» Upravičenci do knjižničnega nadomestila « Cobiss je registriral 17. 000 živečih in izposojanih slovenskih avtorjev (0, 9 % populacije) s skupaj 2, 3 mio izposojami v letu 2010. Zares uspešnih (več kot 1000 izposoj na avtorja, ki pokrijejo 58 % vseh izposoj) je samo 300 avtorjev (1, 9 %). Več kot 100 izposoj ima 3000 avtorjev (17, 8 %), njihov delež pa je že 95 %. Leposlovje je na vrhu seznama, kar pomeni, da biti popularen pisec pomeni pisati leposlovje, zlasti mladinsko leposlovje: 1. Desa Muck (49. 000 izposoj) 2. Ivan Sivec, (48. 000) 3. Primož Suhodolčan (48. 000) 4. Svetlana Makarovič (46. 000) 5. Bogdan Novak (29. 000) 6. Janja Vidmar (28. 000) 7. Mojiceja Podgoršek (27. 000). . . 11. Feri Lainšček (21. 000) 36. Goran Vojnović (7000) 38. Boris Pahor (6600) 39. Drago Jančar (6500)

» Prava «, tj. nemladinska trivialna literatura Darja Hočevar oz. Stella Norris (15. mesto, 13. 000 izposoj), Ljubosumje ne umre, Ljubezen z neznanko, Noro zaljubljena, Noč in megla, Skrivnostno izginotje in romance Ranjeno srce, Grenko spoznanje Romana Berni (18. mesto, 11. 000), Ljubezen ni le beseda, Zmaga srca, Zmota, Poredni dekleti, Ljubim te, skrivnostno dekle Aksinja Kermauner (24. mesto, 9. 000), Smaragdna obzorja: Tanjin ladijski dnevnik Maša Modic (40. mesto, 6300), Azra Širovnik (41. mesto, 6300), Na hrbtu črnega žrebca, Tašča

Darja Hočevar aka Stella Norris

Romana Berni, Maša Modic, Azra Širovnik

3. del: reprezentativni romani in njihova branost

Branost lanskih nominiranih romanov v letu 2010 Svinjske nogice Tadeja Goloba (1750 izposoj) Ljubezen v zraku Janija Virka (1058) Opazovalec Evalda Flisarja (936) Lahko Andreja Skubica (450, povpr. 222) ------ nominiranci od prej ------ Katarina Marinčič (povpr. 108) Zoran Hočevar (povpr. 189) Vlado Žabot (povpr. 55) Izposoje lanskih nominirancev je leto pozneje (2011) že tretjino oz. četrtino manj, starejši nominirani romani se ne izposojajo nič bolje od drugih romanov istih avtorjev.

Branost letošnjih nominiranih romanov v 2010 in 2011 Štefanečev nominirani roman je enako popularen kot njegovi nenominirani kriminalki Mrtvi ne plačujejo računov in To se zgodi porednim fantom. Flisarjev kultni roman Čarovnikov vajenec se izposoja celo bolje kot njegovi nominirani romani.

Popularni : nagrajevani Med popularne se je uspelo vriniti le starim kresnikovcem Lainščku, Vojnoviću in Jančarju. Popularnost ne sloni na posameznem tekstu, ampak na kontinuirano objavljanem opusu.

Kaj je trivialna literatura? SSKJ: trivialen = malovreden, vsakdanji, nepomemben, ◊ trivialna literatura množično razširjena, navadno umetniško manj vredna literatura Literatura s poudarjeno psihosocialno uporabnostjo, po domače: literatura, ki je ne beremo, da bi uživali v tem, kako je narejena, ampak zato, ker nam pomaga urejati osebne in družbene odnose.

Dve napačni predostavki Da pri TL že vnaprej vemo, kako se bo razpletla zgodba, da je torej predvidljiva, in da izkušen profesionalni bralec trivialno literaturo takoj loči od stremljive (visoke, zahtevne, kvalitetne, resne) literature.

Eno od teh dveh besedil spada v klasiko, drugo je trivialno. Katero? Ali veš, da umiram, ljubi moj! Kajne, ko bi vedel, prihitel bi k moji postelji podat mi roko v slovo. O, želela bi pač, da bi mi tvoje ljube roke zatisnile oči, potem ko so še enkrat gledale tvoje obličje, ko so pile zadnjikrat mile žarke tvojega očesa. A ti, prijatelj moj, bivaš daleč od mene in umreti mi je brez tebe. Čudno! Brez bolečine čutim, da se mi bliža konec mojih dni. Ginejo mi moči; samo toliko mi jih je ostalo, da morem še misliti nate. Ne bom te videla več na tem svetu. Vendar pojdem mirno od tod. Vera me uči in ta sladki nauk mi potrjuje srce: onkraj groba se prične naše pravo življenje. Tam te bom videla, tam se združim s tabo, v srečni deželi, kjer ni solz, kjer ni ločenja. To upanje mi lajša in slajša zadnja trenutja. Vedno bi bila molčala, zatajila svoje srce, ali sedaj ko mi hoče smrt upleniti, kar nikdar moje bilo ni in kar je vendar moje vse, sedaj sem toliko drzna, da se borim pred vsem svetom z njo! Ljubila sem ga od nekdaj; kajti živela sem vendar le od onega presrečnega hipa tam med rožami na čarobnem vrtu. Zatorej ga bodem ljubila, dôkler živim. Kar začetka nima, temu tudi konca ni. Sedaj umevam Bogá. V onem presrečnem hipu, v katerem sem ga prvič videla tam, kjer — gorjé, gorjé! — sedaj umira, pogreznila se mi je prešlost, iz nje se svetila samó materina slika, mili zvezdi podobna. In k nji se obrača tudi sedaj željno oko, k nji neprestano kličem: » Mati, mati, kaj mi je trpeti! «

Odgovor na vprašanje s prejšnje prosojnice: Josip Stritar, Zorin, 1870 Luiza Pesjak, Beatin dnevnik, 1887 Izključno na podlagi besedilnih lastnosti sodb o trivialnosti ne moremo izrekati. Odločilno je poznavanje konteksta: - množični konzum - kritiška recepcija (naklonjena : odklonilna) - avtorska intenca (umetniška stremljivost : rekreativnost) Ker tudi klasiko lahko beremo na enak način kot kriminalko, je bolje razlikovati med trivialnim in netrivialnim branjem kot med trivialnimi in netrivialnimi besedili.

Izrazi za trivialno trivialna literatura popularna literatura žanrska literatura lahka književnost množična, potrošna, kič, šund, plaža. . . • Opozicija trivialni literaturi so • elitna literatura • kanonizirana literatura • umetniška literatura • klasika Od vseh literarnih funkcij je tu važna samo estetska, tj. vprašanje, KAKO je tekst narejen.

Predmet je isti, drugačna je samo perspektiva nanj trivialna literatura – izraz poudarja navezanost na nemško razpravno tradicijo in opozicijo z elitno literaturo popularna literatura – izraz poudarja množičnost in vpetost v popularno kulturo žanrska literatura – izraz poudarja formalno plat besedil (snov, algoritme) in pomen za bralca

Od kod sploh obujene zadrege s trivialno literaturo? Literarna produkcija je neobvladljivo velika, piše in objavlja lahko prav vsakdo od tod skrb literarne vede, kako to količino selekcionirati za šolski kanon. Tako imenovana resna literatura se je znašla na družbenem robu in ljubosumno zre na uspešnost popularnih pisateljskih kolegic, ki jim sicer ne pripisuje nobene literarne vrednosti.

Literarna kvaliteta : popularnost Merila literarne kvalitete: � jezikovni artizem kompleksnost in aktualnost sporočila pomenska polifonija interpretabilnost besedila avtorjev dialog s svetovno in domačo literarno tradicijo Ocene v časopisju Subvencije, nagrade Vpis v literarno zgodovino � � � � Razvedrilni namen (tolažba, spodbuda, opoj, eskapizem, konformizem …) Blagovna znamka založbe, avtorja Žanrska prepoznavnost (= obsežen opus) Artistična nestremljivost Ženski spol avtorjev (Privlačna knjižna oprema) (Idejno-moralna spornost) Merilo popularnosti je branost.

Kaj naj počnemo s trivialno literaturo? Jo preganjamo, omejujemo, se nad njo zgražamo, je ne obravnavamo v šoli, je ne prevajamo. . . ali ji priznamo, da opravlja pomembne kulturne funkcije in ima pravico do obstoja, jo zato beremo, prevajamo in obravnavamo emancipirano?

Večinski del literarne produkcije spada v trivialno literaturo. Si kot odgovorni člani skupnosti, ki nam ni vseeno za kulturni obstoj, smemo privoščiti ignoranco do te produkcije, ki ljudi očitno osrečuje? Nesimetričnost v prevodni izbiri: prevajanje v slovenščino v veliki meri zadeva trivialno literaturo, prevajanje iz slovenščine pa doleti skoraj izključno literarni kanon. Ne zavzemam se za subvencioniranje prevodov slovenske popularne žanrske literature, pač pa za emancipirano sodelovanje slovenskih komercialnih romanov v mednarodnem literarnem prostoru.

Jančar, To noč sem jo videl Na seznamu najbolj izposojanih knjig se je v juliju 2011 na 96. mestu s 372 izposojami in 331 rezervacijami znašel Jančar z nagrajenim romanom, kar je velik uspeh in ob Vojnoviću dokument srečnega spoja literarne kvalitete in popularnosti.

Literatura in vir Tole predavanje: http: //lit. ijs. si/Konzum. pptx Drugi moji članki in knjige: http: //lit. ijs. si/hlad_bib. html Trivialna literatura, 1983 (Literarni leksikon, 21); http: //lit. ijs. si/trivlit 1. html Cobiss: http: //cobiss. izum. si