MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE DIREKTORAT ZA UPRAVNE NOTRANJE

MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE DIREKTORAT ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE JAVNA ZBIRANJA – KAJ DOLOČAJO PREDPISI? Marjan JAKŠE, spec. SEKRETAR maj, 2011

PRAVNA PODLAGA • 42. člen Ustave Republike Slovenije Ustava RS v 42. členu med drugim določa, da je zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj ter da se zakonske omejitve teh pravic dopustne le, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. • Zakon o javnih zbiranjih Način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj pa ureja Zakon o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 113/05 UPB 2, 85/09 in 59/10), ki v 6. členu določa tudi, katere shode in prireditve je prepovedano organizirati in v katerih primerih lahko pristojni organ prireditev prepove.

SHODI IN PRIREDITVE KATERE JE PREPOVEDANO ORGANIZIRATI • Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa. • Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve na prostem v neposredni bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih, če bi shod oziroma prireditev lahko ovirala varovanje teh objektov. • Pristojni organ prepove shod oziroma prireditev tudi v primerih, ko organizator ni izkazal zadostnih ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb,

KAJ JE JAVNI SHOD IN KAJ JAVNA PRIREDITEV Javni shod je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur ( javni shod študentov ). Javna prireditev je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopna vsakomur (Planica, Vitranc, Zlata lisica, nogometna tekma). Vsako izražanje stališča (gladovna stavka) torej ni javni shod in vsaka prireditev ni javna prireditev - pomembna elementa za javno prireditev sta zbiranje ljudi ter dovoljen dostop vsakomur ali pod določenimi pogoji vsakomur (vstopnica, personalizacija vstopnic)

Zakon o javnih zbiranjih v 5. členu določa tudi prireditve oz. zbiranja, pri katerih se zakon ne uporablja (se ne štejejo za javne prireditve) in sicer: • javna zbiranja, za katera veljajo posebni predpisi, v kolikor jih ti predpisi urejajo drugače; • verske obrede v zgradbah oziroma prostorih, ki so določeni za opravljanje verske dejavnosti in javnih prostorih, ki sestavljajo celoto z zemljiščem, na katerem stoji zgradba, določena za opravljanje verske dejavnosti;

• svečanosti ob rojstvu in poroki, jubileje, družinske praznike in podobna zbiranja, pogrebne sprevode in druge žalne slovesnosti ter krajevno običajne verske sprevode in procesije, ki potekajo po ustaljenih poteh in ne ogrožajo varnosti cestnega prometa; • kongrese, občne zbore in druge zbore, ki predstavljajo način dela državnih organov, organov lokalnih skupnosti, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti, društev oziroma organov upravljanja v gospodarskih družbah in drugih organizacijah ali so zborno delo šol in drugih oblik izobraževanja, če se organizirajo v zaprtih prostorih; • zbiranja v zvezi z opravljanjem funkcije poslanke ali poslanca ali občinske svetnice ali svetnika (srečanja z volivci), če potekajo v zaprtih prostorih; • spontane ulične nastope (igranje na Čopovi ulici, recitiranje).

V 12. členu Zakon o javnih zbiranjih določa, da ni potrebno prijaviti prireditev, ki jih organizirajo: • gospodarske družbe in samostojne podjetnice posameznice oziroma samostojni podjetniki posamezniki kot svojo redno registrirano dejavnost v svojih poslovnih prostorih. • državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva ter druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, določene s predpisom, statutom ali pravili, v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti; • študentke oziroma študenti, dijakinje oziroma dijaki, učenke oziroma učenci, v mejah hišnega reda v šolskih prostorih. Kljub temu pa mora organizator prireditve zagotoviti vse ukrepe za vzdrževanje reda na prireditvi, kot jih določata druga in tretja alineja prvega odstavka 25. člena in 27. člen Zakona o javnih zbiranjih (naloge reditelja, prekinitev prireditve) več o tem v poglavju ”zagotavljanje reda na prireditvah”.

I. Organiziranje shodov in prireditev Obveznost prijave oziroma pridobitev dovoljenja Vse javne shode in javne prireditve, ki z zakonom niso izključeni oz. za katere na podlagi zakona ni potrebno dovoljenje, je potrebno prijaviti na policijski postaji na območju katere se shod oziroma prireditev organizira. Organizator shoda mora shod prijaviti najmanj tri dni pred dnevom shoda, organizator prireditve pa najmanj pet dni pred dnevom prireditve. Prijava oz. vloga za izdajo dovoljenja se izda na predpisanem obrazcu, vlogi je potrebno priložiti obvezne priloge (soglasje lastnika, obvestilo o prireditvi, naslovljeno na lokalno skupnost), glede na vrsto programa, udeležence, …, pa tudi druga dokazila, določena s posebnimi predpisi (dovoljenje za zaporo ceste, elaborat o izvedbi ognjemeta, potrdilo o zagotovitvi NMP, … )

Splošne dolžnosti organizatorja (10. člen) • Organizator mora shod oziroma prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. • Organizator mora določiti vodjo. (polnoletnost vodje) • Organizator mora zagotoviti rediteljsko službo (zadostno število) • Organizator mora upoštevati naložene ukrepe upravne enote v izdanem dovoljenju (16. člen) kot npr. personalizacija vstopnic, dodatno število rediteljev……

Prireditve za katere je potrebno dovoljenje (13. člen) Kadar gre za javno prireditev po Zakonu o javnih zbiranjih (izjeme 5. in 12. člen zakona), je vedno potrebna prijava prireditve, dovoljenje za izvedbo prireditve pa le v primerih, ki jih določa 13. člen Zakona o javnih zbiranjih, in sicer kadar gre za: • mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja klubov prve državne lige v kolektivnih športih; • prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje; • prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev; • kadar prireditev (ali shod) poteka na cesti in gre za izredno uporabo ceste.

Dovoljenje je potrebno tudi, kadar to določajo posebni zakoni in predpisi (prireditve na vodi in ob vodi, prireditve na katerih se zbirajo živali) Vlogo za izdajo dovoljenja mora organizator vložiti pri upravni enoti najmanj sedem dni pred dnevom shoda oziroma prireditve.

Vloga in obvezne priloge (14. člen) • podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve; • kraj, čas in trajanje shoda oziroma prireditve, program shoda oziroma prireditve in predvideno število udeležencev, če je za prireditveni prostor določena zgornja meja zmogljivosti, pa tudi podatek o največji dovoljeni zmogljivosti prireditvenega prostora; • osebne podatke vodje ter vodje rediteljev; • osebne podatke pooblaščenke oziroma pooblaščenca organizatorja za vročitve na sedežu pristojnega organa;

• način varovanja shoda oziroma prireditve z navedbo števila rediteljev ter ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja; • prijavi mora organizator priložiti soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča oziroma prostora, na katerem se organizira shod oziroma prireditev; • potrebno je predložiti tudi dokazila o tehnični brezhibnosti naprav oziroma o varni uporabi predmetov, če se na shodu oziroma prireditvi uporabljajo naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje; • če je zaradi shoda potrebno prepovedati ali omejiti javni promet.

Postopek za izdajo dovoljenja (16. člen) • Upravna enota izda dovoljenje za shod oziroma prireditev, če je organizator v postopku izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da shod oziroma prireditev ne bo ogrožala javnega prometa in predstavljala nedopustne obremenitve okolja; • V dovoljenju lahko upravna enota organizatorju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda; • O izdanem dovoljenju upravna enota nemudoma obvesti pristojno policijsko postajo.

Predlog za prepoved prireditve in prepoved prireditve (19. in 20. člen) • Kadar pristojna policijska postaja oceni, da je prijavljeni shod oziroma prireditev organizirana z namenom in obstajajo razlogi iz 6. člena, upravni enoti nemudoma predlaga, da shod oziroma prireditev prepove ter o tem obvesti organizatorja; • Upravna enota shod oziroma prireditev prepove, kadar okoliščine kažejo na to, da je organizirana z namenom, ter v primerih določenim v 6. členu tega zakona; • Izjema prepovedi: če čas ali kraj, določena za shod, nista primerna, upravna enota pred izdajo odločbe organizatorja pozove, da določi drug čas ali kraj shoda. Če organizator določi drug primeren kraj ali čas shoda, pristojni organ postopek za prepoved shoda ustavi in izda dovoljenje.

II. Zagotavljanje reda na prireditvi odgovornosti vodje (22. člen) • Za pravilen potek shoda oziroma prireditve ter za red je odgovoren vodja; • Vodja skrbi, da poteka shod oziroma prireditev v skladu z napovedanim programom in da se izvajajo vsi ukrepi, navedeni v prijavi oziroma v izdanem dovoljenju; • Vodja je dolžan sodelovati s policijo in upoštevati morebitne predlagane ukrepe policije za zagotovitev reda na shodu oziroma prireditvi; • Vodja ima pravico shod oziroma prireditev prekiniti ali zaključiti in tudi pravico odločiti, da se prekinjeni shod oziroma prireditev nadaljuje, če je bil vzpostavljen red. Vodja ima pravico izključiti udeležence, ki motijo red; • Kdor je izključen, se mora takoj odstraniti.

Reditelj (24. , 25. in 26. člen) • Reditelj je lahko le državljan Republike Slovenije, ki je star najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog reditelja glede na značaj shoda oziroma prireditve; • Reditelj mora biti s posebnim telovnikom ali trakom ali kako drugače na obleki vidno označen z napisom "reditelj“; • Reditelj ne sme biti oborožen ali uporabljati drugih prisilnih sredstev.

Naloge reditelja • skrbi za red na shodu oziroma prireditvi; • prepreči dostop osebi, ki bi želela na shod oziroma prireditev prinesti nevarne predmete oziroma snovi (orožje, eksplozivne snovi, pirotehnične izdelke); • prepreči dostop osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in je pričakovati, da bo v takšnem stanju kršila red; • Za izvrševanje svojih nalog reditelj udeležence usmerja, obvešča, opozarja, izreka prepovedi ter s fizično ali mehansko oviro prepreči dostop na prireditveni prostor. Kadar je za preprečitev dostopa osebi, ki bi želela na shod oziroma prireditev prinesti nevarne predmete oziroma snovi to nujno potrebno, lahko reditelj pri vstopu na prireditveni prostor površinsko pregleda osebno prtljago udeleženca, če udeleženec s tem soglaša;

• Če na shodu ali prireditvi rediteljsko službo zagotavlja subjekt, ki opravlja dejavnost varovanja javnih zbiranj, lahko varnostniki izvajajo tudi druge ukrepe, ki jih določa zakon, ki ureja zasebno varovanje, če so za vzdrževanje reda nujni in niso s tem zakonom prepovedani; • O svojem posredovanju in ukrepih mora reditelj obveščati vodjo rediteljev, ta pa vodjo prireditve; • O izvajanju ukrepa površinskega pregleda osebne prtljage in drugih nujnih ukrepov za vzdrževanje reda je organizator dolžan udeležence na vhodih ali drugih vidnih mestih na prireditvenem prostoru ali na vstopnicah z grafičnim ali pisnim opozorilom predhodno opozoriti.

Zaprosilo za pomoč policije • Kadar reditelji na shodu oziroma prireditvi ne morejo zagotoviti reda in je pri kršitvi udeleženo večje število oseb ali kadar je ogrožen javni red, mora vodja zaprositi za pomoč policijo. • Če policija oceni, da je na prireditvi javni red ali življenje in zdravje udeležencev ogroženo, ker število udeležencev presega zmogljivost prireditvenega prostora, od vodje zahteva, da prepreči nadaljnji dostop na prireditveni prostor in zagotovi, da se število udeležencev zmanjša na število zmogljivosti prireditvenega prostora.

Prekinitev shoda ali prireditve • Vodja mora takoj prekiniti shod oziroma prireditev, če pride na shodu oziroma prireditvi do izvrševanja kaznivih dejanj oziroma do pozivanja h kaznivim dejanjem, ali če pride do nasilja oziroma do splošnega nereda, ki ga rediteljska služba ne more odpraviti in je huje kršen javni red ali ogrožena varnost ljudi ali premoženja oziroma varnost javnega prometa. • Vodja prireditve mora v primeru prekinitve shoda ali prireditve takoj obvestiti policijo. • Pristojnosti policije na prireditvah • Nadzor nad izvajanjem zakona

SPREMEMBE ZAKONA O JAVNIH ZBIRANJIH Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih vsebuje naslednje bistvene spremembe: 1. Ureditev javnih prireditev na cesti (prenos vsebin iz ZVCP-1); 2. Obvezno vzdrževanje reda z varnostniki za nekatere organizatorje javnih prireditev (dodano v 12. a členu); 3. Obvezni razpis ustne obravnave v primeru javnih shodov in javnih prireditev pred objekti, ki se varujejo po posebnih predpisih;

4. Podaljšanje roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za izvedbo javne prireditve; 5. Določitev posebnih pravil postopka glede vročanja odločbe o prepovedi prireditve.

1. Ureditev javnih prireditev na cesti (prenos vsebin iz ZVCP-1); • ki se nanašajo na pristojnost izdaje dovoljenja za prireditve na cesti • Določba 21. a člena določa, da si morajo v primeru, ko prireditev na cesti poteka na območju dveh ali več upravnih enot, v postopkih izdaje dovoljenja, upravne enote, na območju katerih poteka prireditev, nuditi medsebojno pravno pomoč. Dovoljenje za prireditev na cesti sicer izda tista upravna enota, na območju katere se bo prireditev pričela, vendar pa bo potrebne postopke lahko na zaprosilo izvedla upravna enota, kjer poteka pretežni oziroma zahtevnejši del prireditve. Navedena določba tudi določa daljši rok (30 dni pred dnevom prireditve) za vložitev vloge za pridobitev dovoljenja upravne enote, če prireditev na cesti poteka na območju dveh ali več upravnih enot in za tekmovalne športne prireditve v kolesarstvu ter avto-moto športu na javni cesti.

• tekmovalne športne prireditve • Določba 21. b člena določa, da je potrebno, poleg dokazil iz 14. člena tega zakona, vlogi za izdajo dovoljenja za tekmovalne športne prireditve v kolesarstvu ter avto-moto športu na javni cesti priložiti tudi dovoljenje za zaporo ceste ter elaborat zapore ceste ali tipsko shemo začasne prometne ureditve. Predložitev elaborata zapore ceste ali tipske sheme začasne prometne ureditve je določena alternativno zaradi enakovrednosti dokumentov. • spremstvo na prireditveni progi • V 21. c členu zakona je opredeljena dolžnost organizatorja, da zagotovi na prireditveni progi reditelje in spremljevalno osebje, ki spremljajo udeležence prireditve z vozili, označenimi s posebnim znakom, ki ga določi organizator prireditve. Navedeni znak mora označevati, da se izvaja prireditev ter vrsto prireditve.

• Vzpostavitev prireditvenega prostora v prejšnje stanje Določba 21. č člena zakona pa nalaga organizatorju prireditve na javni cesti, da mora po končani prireditvi takoj na cesti vzpostaviti prejšnje stanje tako, da odstrani s ceste naprave in predmete, ki so bili postavljeni za izvedbo prireditve oziroma v zvezi s prireditvijo, ter očistiti cesto. Iz ZVCP-1 se smiselno prenesejo določbe, ki se nanašajo na začasne ukrepe policije, če za prireditev na javni cesti ni bilo izdano dovoljenje, če se ne izvršujejo ukrepi, določeni v dovoljenju za prireditev na javni cesti ali je promet neprimerno urejen. Prav tako se smiselno prenesejo sankcije, ki so zagrožene za posamezen prekršek in smiselno uskladijo s sankcijami, ki jih določa Zakon o javnih zbiranjih.

2. Obvezno vzdrževanje reda z varnostniki za nekatere organizatorje javnih prireditev (dodano 12. a členu); • Organizator mora na javni prireditvi, ki jo organizira kot redno dejavnost s tem, da nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program, red vzdrževati z varnostniki, kot to določajo predpisi s področja zasebnega varovanje, če je prireditev organizirana: • a/ v okviru dejavnosti gostinskega obrata (obratovanje diskotek ali nočnih klubov s ponudbo alkoholnih pijač); • b/ če prireditev organizira v okviru drugih dejavnosti za prosti čas (obratovanje diskotek ali nočnih klubov brez strežbe pijač) • c/ če prireditev organizira po 23. uri. Vzdrževanje reda v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje morajo zagotoviti tudi organizatorji prireditev, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če v svojih poslovnih prostorih občasno organizirajo javno prireditev s tem, da nudijo živo ali mehansko glasbo za ples ali družabni program.

3. Obvezni razpis ustne obravnave v primeru javnih shodov in javnih prireditev pred objekti, ki se varujejo po posebnih predpisih; • Ta določba ne pomeni vnaprejšnje prepovedi organiziranja javnih zbiranj pred takimi objekti ampak zahtevo za obvezen razpis ustne obravnave pri upravni enoti, na kateri se organizatorju javnega zbiranja lahko naložijo dodatni ukrepi pred morebitnim ogrožanjem ali povzročanjem materialne škode; • Ugotovitev dejanskega stanja in razjasnitve bistvenih okoliščin Na ustno obravnavo pa mora pristojni organ vabiti tudi policijo, ki je upravičena v upravnem postopku zastopati javne koristi kot to določa Zakon o splošnem upravnem postopku.

4. Podaljšanje roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za izvedbo javne prireditve • Zaradi težav upravnega organa pri vodenju upravnega postopka oziroma izdaji odločb o dovolitvi oziroma prepovedi javne prireditve se rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za izvedbo prireditve podaljša na deset dni pred dnevom prireditve. Upravne enote, ki so pristojne za izdajo dovoljenja za javne prireditve se soočajo s težavami pri vodenju upravnega postopka oziroma izdaji odločb o dovolitvi oziroma prepovedi javne prireditve, saj je potrebno vlogi za izdajo dovoljenja za javno prireditev priložiti dokazila, ki jih izdajo drugi organi (npr. dovoljenje pristojnega organa če se na prireditvi povzroča čezmeren hrup, dovoljenje pristojnega organa o prepovedi ali omejitvi javnega prometa).

5. Določitev posebnih pravil postopka glede vročanja odločbe o prepovedi prireditve. • Zaradi težav upravnih organov pri vročanju odločb o prepovedi shoda oziroma prireditve je 21. člen dopolnjen z možnostjo: • da se odločba oziroma izrek ustne odločbe, kadar se lahko izreče ustna odločba, objavi na oglasni deski pristojnega organa in enotnem državnem portalu E-uprava; Gre za primere izmikanja ali nesodelovanja organizatorja, ne more se vročiti oziroma izreči odločbe oziroma se organizator ne odzove vabilu za vročitev. Pristojni organ pa si mora prvenstveno prizadevati za pravočasno vročitev odločbe o prepovedi prireditve oziroma shoda na način, kot ga stranka določi v sami vlogi.