METODOLOGIJA LITERARNE VEDE EMPIRINI PRISTOP Miran Hladnik Cilji

METODOLOGIJA LITERARNE VEDE: EMPIRIČNI PRISTOP Miran Hladnik

Cilji organiziranega podiplomskega študija Motivirati za hitro dokončanje Praktične in povratne informacije Spodbuditi dialog Ponuditi vpogled v alternativne pristope in nagovoriti zanje Omogočiti primerljivost kandidatov in objektivnejše ocenjevanje Spodbuditi objavljanje!

Raziskovanje : pisanje : objavljanje Format znanstvene objave, ki je poročilo o raziskavi, določa tudi način raziskovanja, zato refleksija metod pomeni tudi refleksijo tehnike/pravil akademskega pisanja.

Pravilniki O fakulteti > Statut > Pravila > Pravilniki > Pravilnik o organizaciji in izvajanju interdisciplinarnega doktorskega študija programa Humanistika in družboslovje Študij > Bolonjski programi > Tretja stopnja > Priporočila za pisanje naslovov doktorskih disertacij Navodila mentorjem in doktorandom za prevajanje slovenskih naslovov disertacij v angleščino ob predložitvi dispozicije in ocene o primernosti teme Dispozicija doktorske disertacije

Format disertacije Naslov Obseg Vezava E-oblika Objava

Revije, ki prinašajo točke Primerjalna književnost AHCI, Scopus, IBZ, Slavistična revija Scopus, BL, IBZ, ERIH, Dve domovini SSCI, IBZ Jezik in slovstvo BL, ERIH, Razprave SAZU BL, ERIH Studia mythologica Slavica BL, IBZ Knjižnica IBZ Phainomena IBZ Acta Neophilologica IBZ, ERIH, Traditiones ERIH

“Priloga 5 a” za slovanske književnosti Ruska književnost: Etudes de lettres, Slavjanovedenie (Moskva), Slovene studies (ZDA), IRusskij jazyk kak inoslavjanskij, Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana), Slavia Meridionales (Varšava), Slavica tergestina, Slavistika (Beograd), Slavia Centralis (Maribor) Južnoslovanske književnosti: Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb), Kjiževna smotra, Literaturen zbor (Skopje), Makedonski jazik (Skopje), Metodika (Zagreb), PISMO - časopis za jezik i književnost (Sarajevo), Spektar (Skopje), Croatica et Slavica Iadertina (Zadar), Sarajevske sveske (Sarajevo), Stilistika (Beograd) Zahodnoslovanske književnosti: Acta Universitatis Lodziensis (Łódź), Naše Řeč, Pamietnik slowianski, Slovenska literatura, Opcje (Katowice), Opera Slavica (Hradec Králové, Brno), Souvislosti (Praga), Świat i słowo (Bialsko-Biała) Slovenska književnost in didaktika: Jezik in slovstvo, Razprave – Dissertationes, Filologija (Zagreb), Slovene studies

Romanske književnosti Francoska književnost: Acta Neophilologica Italijanska književnost: Acta neophilologica, Archivi del nuovo, Ars&Humanitas, Cahiers d’études italiennes, Ermeneutica letteraria, Esperienze letterarie, Italienisch, La modernità letteraria, Metodi e ricerche, Otto/Novecento Španska književnost: Acta Neophilologica, Ars & Humanitas, Paremia, Sendebar, Tropelías, Verba Hispanica, Studia Romanica et Anglica Zagrabiensia

Germanske književnosti in klasična filologija Nemška književnost: Acta neophilologica, Acta Universitatis Wratislaviensis. Germanica Wratislaviensia, Ars & Humanitas, Aussiger Beiträge, Estudios Filológicos Alemanes. Revista del Grupo de Investigación Filología Alemana. Universidad de Sevilla, Journal for Linguistics and Literary Studies = Zeitschrift für Sprach- und Literaturwissenschaft. Hrsg. von Bosnische Philogische Gesellschaft. Sarajevo: Bosansko filološko društvo, Zagreber germanistische Beiträge Angleška književnost: Acta neophilologica, British and American Studies (Timişoara), ELOPE, Jezik in slovstvo, Romanian Journal of English Studies (Timişoara), Slovene Studies: Journal of the Society for Slovene Studies Latinska in grška književnost: Acta neophilologica, Centopagine, Eirene: Studia Graeca et Latina, Glossologia, Graeco-Latina Brunensia, Živa antika

Primerjalna književnost Acta Neophilologica, Jezik in slovstvo, Philological Studies, Ars & Humanitas Otrok in knjiga, Wiener Slavistisches Jahrbuch, Phainomena, Babel, revue de littérature française, générale et compare, Forum for World Literature Studies, Poligrafi,

Spletne revije Kje je recenzirana revija CLCWeb Comparative Literature and Culture (http: //clcwebjournal. lib. purdue. edu)? Fakultetni/univerzitetni repozitoriji (hp/dnsk) Predobjave (preprinti) Kako objaviti na spletu: Wikiknjige, Wikiverza, Wikivir, Wikipedija (gl. metafora, José Ortega y Gasset)

Praktične dileme Pogoji za odobritev teme: dobra dispozicija (znanstvenost, interdisciplinarnost, ustrezen mentor, upoštevanje razpravnega sloga) Delež tuje vednosti (citiranje) Strah pred tujim prisvajanjem Naziv: doktor(ica) literarnih znanosti Sprememba teme/naslova/mentorja? Raje ne. Postopki (mentor, oddelek, KDRŠ, senat): potrditev dispozicije, sprejetje disertacije, določitev komisije za oceno, ocena, zagovor, promocija Korist doktorskega naziva?

Priporočila za pisanje naslovov doktorskih disertacij (UL in FF) Naslov doktorske disertacije • izraža temo natačno in jedrnato; priporočena dolžina je največ deset besed s terminološko težo • je pravopisno brezhiben (npr. 1941 - 1945 > 1941– 1945) • ne vsebuje krajšav • ni v obliki stavka ali vprašanja • stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim • ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena • ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami • če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico • podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova

Popravki naslovov doktorskih tem, ki naj bi bile potrjene na senatu FF 10. 3. 2010 Antični motivi v španski dramatiki Zlatega veka > zlatega veka [pravopis] Odnosi med dejavniki, povezanimi z družino, in rabo drog pri mladostnikih > Družinski dejavniki in raba drog pri mladostnikih [neekonomično izražanje] Participacija otrok v procesu predšolske vzgoje v vrtcu > Participacija otrok v predšolski vzgoji v vrtcu [neekonomično izražanje] Konservatorstvo in mediji: pomen medijev v slovenski konservatorski praksi > Konservatorstvo in mediji [neekonomično izražanje] Samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih navezav v elektronskih besedilih (algoritem za prepoznavanje krajšav) > Algoritem za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih navezav v elektronskih besedilih [neekonomično izražanje] Vpetost opusa Demetrija Žebreta v sodobne slogovne tendence slovenske glasbe > Demetrij Žebre in sodobne slogovne tendence slovenske glasbe [neekonomično izražanje] Zgodnjesrednjeveška ljudstva in zgodnjesrednjeveške politične skupnosti > Zgodnjesrednjeveška ljudstva in politične skupnosti [neekonomično izražanje] Konservatorstvo in umetnostna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije v konservatorstvu na Slovenskem > Konservatorstvo in umetnostna zgodovina na Slovenskem: Interdisciplinarnost prakse in teorije [neekonomično izražanje] Socialna in zdravstvena zaščita mater in otrok v letih 1919– 1945 na območju nekdanje Dravske banovine > Socialna in zdravstvena zaščita mater in otrok v letih 1919– 1945 na območju Dravske banovine [neekonomično izražanje] Literarne tendence slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000 > Literarne tendence? ? slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989– 2000 [nejasnost]

Zmanjšanje razširjenosti uporabe marihuane … > Zmanjšanje uporabe marihuane … Vloga prsti pri ozaveščanju javnosti na primeru Savinjske statistične regije > Vloga prsti pri ozaveščanju javnosti na primeru savinjske statistične regije Osebnostni in psihosocialni dejavniki starševskega doživljanja poteka bolezni … > Osebnostni in psihosocialni dejavniki starševskega doživljanja bolezni … Dimenzije vrednot, osebnosti in psihičnega blagostanja pri nadarjenih mladostnikih > Vrednote, osebnost in psihično blagostanje pri nadarjenih mladostnikih Napake izvirajo iz domneve, da morajo biti naslovi disertacij dolgi, od tod nepotrebno ponavljanje izrazov in opisne formulacije. Naslov nikoli ne more zajeti kompletne problematike disertacije, zato naj bo raje krajši in splošnejši.

Živalski Drugi: Darwin in Filozofija > Živalski drugi: Darwin in filozofija (v utemeljitvi sta oba izraza, drugi in filozofija, pisana tudi z malo) Iracionalno lice srednjeveške umetnosti. Spanje – smrt > Iracionalni videz [ali Iracionalna podoba] srednjeveške umetnosti. Spanje – smrt (lice ima v pravopisu oznako starinsko) Skoraj vsi smo božji otroci. . . Almost All of Us are God's Children: from eugenics perception of handicapped body to social death among the bild and partially sighted in Slovenia > Almost All of Us are God's Children: From Eugenics Perception of Handicapped Body to Social Death among the Blind and Partially Sighted in Slovenia (ali pa vse z malo tudi v naslovu) Vsakdanje življenje v Ljubljani v letih 1045 -1965 > Vsakdanje življenje v Ljubljani v letih 1045 – 1965 / Everyday life in Ljubljana between 1945 - 1965 > Everyday life in Ljubljana 1945 – 1965 (za angleški pravopis gl. http: //en. wikipedia. org/wiki/Dash) Kariera učiteljev in dejavniki njenega razvoja > Učiteljska kariera in dejavniki njenega razvoja (saj so mišljene tudi ženske, kajne? : ) Experiencing the Egyptian televison media production in Maghreb and the construction of the Pan-Arab Imagined Community - > Experiencing the Egyptian televison media production in Maghreb and the construction of the pan-Arab imagined community (ali pa vse razen predlogov in veznikov z veliko) Kontrastivno (AN - SLO): modulacija kot variacija pri večbesedni enoti v besedilu > Kontrastivno (A N-SLO): Modulacija kot variacija pri večbesedni enoti v besedilu Razvoj glagolske iniciale. Prikaz na primerih glagolskih rokopisov hranjenih v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani > Razvoj glagolske iniciale. Prikaz na primerih glagolskih rokopisov v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (če se besedi hranjenih slučajno nočemo odpovedati, potem je treba pred njo napraviti vejico) . . . Preserved in Ljubljana, National and University Library > Preserved in National and University Library in Ljubljana 3 D tehnologije > 3 D-tehnologije Glasbena praksa v Ljubljani v letih 1945 - 1963 > Glasbena praksa v Ljubljani v letih 194 5– 1963 / Music practice in Ljubljana in years 1945 - 1963 > Music practice in Ljubljana 1945– 1963 (» in years « je slavizem, ki ga v angl. tekstih ni)

» Prazgodovinska Emona « – novo odkrita proturbana naselbina na Prulah, njeno mesto v času in prostoru > Prazgodovinska Emona – novo odkrita proturbana naselbina na Prulah Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije različnih zvrsti in dinamike nasilja v mikro in makrosocialnih odnosih > Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije zvrsti in dinamike nasilja v mikro- in makrosocialnih odnosih Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik > Značilnosti prevodov iz slovenskega v makedonski jezik s področja migracij in azila Impact of self-evaluation on teacher beliefs, teacher behaviour and student's achievement > The impact of self-evaluation on teacher beliefs, teacher behaviour and student achievement Primerjava vpliva različnih pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti > Pristopi k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu in razvoj jezikovnih zmožnosti Izbrisani prebivalci brez zdravstvenega državljanstva: medicinskoantropološka študija > Izbrisani prebivalci brez zdravstvenega državljanstva: medicinskoantropološka študija

Kompozicija znanstvenega spisa IMRAD Introduction Methods Results and Discussion UMRIS Uvod Metode Rezultati in Sklep Praksa (gl. navodila za dispozicijo): Naslov, Izvleček, Hipoteze (namen), Utemeljitev, Metode, Rezultati, Literatura Obvezni deli razprav: poročilo o preteklih raziskavah (domačih in tujih), zamejitev gradiva, (vrednostna ocena)

Empirična literarna veda Empiričen = izraz označuje podatke, pridobljene z opazovanjem ali eksperimentom. Ker je osnovni koncept znanosti, da so vsi dokazi empirični, je izraz empiričen sinonim znanstvenosti, v smislu naravoslovnih znanosti. V humanistiki ponavadi eksperimentiranja ni, pač pa imamo opraviti z opazovanjem faktov in s čutnimi izkušnjami. Empirični pristop ima za izhodišče fakte in je zato induktiven v opoziciji s teoretičnim pristopom, ki je deduktiven.

Empirične študije pomenijo 1. 2. 3. pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija) preverljivost meritev

Empirični in statistični pristop k literaturi pomeni: ukvarjati z besedilnimi korpusi namesto s posameznim besedilom ali opusom zanemariti razliko med t. i. literarno kvaliteto in trivialno literaturo upoštevati cel literarni sistem in ne samo besedilne ravnine uporabljati računalnik za obvladovanje podatkovnih zbirk in prezentacijo rezultatov in drugo znanstveno komunikacijo

Kdo je uvedel empirični pristop v literarno vedo? Raziskovalci zunaj humanistike (Fucks 1968, Koppel) Jezikoslovje (kvantitativna stilistika, jezikoslovno računalništvo, korpusna lingvistika) Tržne raziskave knjige (Knjiga in bralci 1 --4), Maja Breznik, Knjižna kultura Posamezni literarni zgodovinarji

Science vs. humanities Physics, Chemistry English? ? American? ? German? ? Italian? ? Literary studies English American German Italian. . .

Evropski in ameriški pogled literarna veda je ena od znanstvenih disciplin (EU) literarna veda kot del humanistike je opozicija znanosti (ZDA), izraz literary science ni mogoč

Empirične metode: sorodni pojmi kvantitativne (preštevalne) metode digitalne metode pozitivistične metode

Empirične literarne študije Avtorjev biblije je bilo več. Delo 11. 8. 2009, http: //www. delo. si/druzba/panorama/avtorjevbiblije-je-bilo-vec. html [o raziskovalnem delu Mosheja Koppla] Empirical Text- and Culture Research in revija Glottometrics http: //www. ram-verlag. de/ http: //www. briancroxall. net/dh/ -- kaj je to digitalna humanistika http: //digitalhumanities. org/answers/forum/ped agogy -- tečaj digitalne humanistike v razredu

Komunikacija na področju digitalne humanistike (in širše) Humanist discussion group Slovlit

Kurikulum digitalne humanistike 1. interdisciplinarno humanistično znanje (literatura, umetnost, zgodovina: klasična, domača, svetovna) 2. eno leto statistike 3. en programski jezik 4. . xml, . css. . php, . html 5. urejanje videa in slik 6. TEI in ICONCLASS 7. urejanje zvoka? 8. zgodovina digitalne humanistike

Primeri empiričnih literarnih raziskav German historical novel (http: //www. uibk. ac. at/germanistik/histrom/ Uni Innsbruck) Slovenski zgodovinski roman (http: //slovlit. ff. uni-lj. si/mh/zgrom/szr. pdf) Slovenska kmečka povest (http: //lit. ijs. si/kmpov 1. html)

Tole predavanje Metodologija literarne vede: Empirični pristop (prosojnice) The Study of Literature in its European and American Settings (prosojnice) Tehnika strokovnega pisanja in objavljanja, kvantitativne metode Slovenska literarna zgodovina danes Kako je ime metodi. SR 2001

Kako je ime metodi? poudarek na literarni zgodovini ukvarjanje z obsežnimi korpusi besedil namesto z avtorskimi opusi ali posameznimi besedili analiza avtorjev in tekstov brez predhodne selekcije na umetniške in trivialne upoštevanje literarnega sistema v celoti, ne le literarnega besedila naklonjenost sodobni tehnologiji pridobivanju in analizi besedil ter pri popularizaciji strokovnih dosežkov

Razlogi za spremembe metod porast produkcije vpliv naravoslovja/družboslovja (naklonjenost preštevanju, merjenju, statistiki, anketam, eksperimentom) splet

… 17 let pozneje regresija humanistike selitev stroke in njenega predmeta na splet (DH = 10 % humanistike) sprememba koncepta avtorstva (c > cc) prosti pristop (OA) Osebno občutek, da se stroka s svojim predmetom ne ukvarja na pravi/učinkovit način priložnost spoznati alternativne pristope (ZDA, D)

Predmet in metoda Cilj ni v izpopolnjevanju orodja, ampak v obvladovanju predmeta. » Criteria of significance should not be methodological, but substantive in nature. They should always be grounded in the nature of the problem itself and not in the tools of problem solving. The purpose of historical inquiry is not to vindicate a method but to discover what actually happened. Every efficient means to this end is legitimate, but none alone can be erected into a standard of legitimacy. [. . . ] The only sensible strategy is a methodological pluralism, which is necessary to any complex and important project. « (David Hackett Fischer: Historian's Fallacies: Toward a Logic of Historical Thought (1970: 91, 93) Kako je ime metodi? Vseeno je, kako se metoda imenuje, če pomaga bolje razumeti predmet.

Smisel raziskovanja ali kaj pomeni „obvladati predmet“? boljše razumevanje (better understanding) Drugi cilji sodelovati pri aktualnih diskusijah (ekofeminizem, prostorski obrat, Bartol, Karlin) sodelovati pri ritualizaciji predmeta (jubileji) uporabiti stroko za dosego ciljev zunaj nje (aktivizem) Literarna veda nima svoje raziskovalne agende razen

Ključne besede metoda / orodje / teorija / model / postopek / vzorec / patent / algoritem metodika : metodologija metodološki pluralizem empirične metode digitalna humanistika kvantitativne (preštevalne) metode oddaljeno branje (distant/scalable reading) točnost (accuracy) : natančnost (precision)

Pojmi empirija, empiričen (gr. empeiria ‘izkušenjski’, lat. eksperentia, angl. experience > eksperiment) epistemologija (raziskovanje znanstvenih spoznanj; spoznavna teorija) kvalitativne in kvanititativne metode

Izbira teme mentorjeva želja/predlog pomemben predmet > pomembna raziskava? kaj je to relevantna tema? Sodobna : pretekla, lokalna : globalna Izbira metode ponovitev vzorčnih raziskav (= normalna znanost) iskanje alternativnih pristopov kombinacija pristopov (pluralizem)

Metodološke napake prednost metode predmetom omejitev na „izbrane primere“ posploševanje iz statistično nerelevantne množice omejitev na eno šolo/metodo/jezik nepoznavanje statistike in drugega programskega orodja

Kaj vse se lahko prešteva ali meri? avtorji: spol, generacije, poklici, provenienca (gl. Prostor slovenske literarne kulture) dela: zvrsti, vrste, žanri, leta, založbe, obseg, knjiga : periodika posamezni teksti: izbrani pojmi, klitike (ugotavljanje avtorstva), rima, verz, replike

Zgledi domačih empiričnih raziskav nekoč Marja Boršnik: geopozicioniranje literarnih faktov Stane Suhadolnik: frekvenčna analiza besedja slov. avtorjev Gregor Kocijan: bibliografije (podatkovne zbirke) kratke proze Tone Pretnar: verzološke analize Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev: tekstnokritična analiza

… in danes Jure Zupan, Marijan Dović, Marko Limbek: atribucija avtorstva Peter Scherber: Prešernov konkordančni slovar (1976) Miran Hladnik: genologija, prepoznavnost avtorstva in pokrajinske specifike Urška Perenič: eksperimenti bralskega odzivanja

Orodja in spletišča Nova beseda Ngram Viewer Voyant Cobiss d. Lib Gigafida Geopedija Wikipedija