Memoria scripta Sloveniae dr Eva Kodri Dai Narodna

Memoria scripta Sloveniae dr. Eva Kodrič - Dačić Narodna in univerzitetna knjižnica Center za razvoj knjižnic 3. 7. 2009

Bibliotheca Palatina

King’s Library The British Library http: //www. bl. uk/collections /early/georgeiii. html

Domoznanska zbirka

Memoria scripta Sloveniae http: //spikude. pbworks. com/ http: //memoria. cezar. nuk. uni-lj. si/

Popis knjižničnih zbirk Predmet popisa so knjižnice oziroma knjižnične zbirke, ki imajo kulturno zgodovinsko vrednost.

Knjižnice �specialne knjižnice institucij →Semeniška knjižnica, �samostojne zasebne knjižnice →Glavarjeva knjižnica, �knjižnice, ki se kot samostojni, ločeni korpusi nahajajo v knjižnicah → posebne zbirke - rokopisna zbirka, muzejih →Tavčarjeva knjižnica v muzeju v Škofji Loki, ali v drugih institucijah →Lavičkova knjižnica v Leku.

Posebne zbirke Posebna zbirka je zbirka knjižničnega gradiva, zbrana v knjižnici, ki ima sicer vsebinsko širši spekter gradiva. Gradivo posebne zbirke obravnava posebno temo (lokalno zgodovino, znamenitosti, osebnosti …) ali je zbrano na osnovi formalnih značilnosti (slikovno, kartografsko, rokopisno gradivo). Posebna zbirka mora biti jasno opredeljena v nabavni politiki knjižnice, publikacije, ki so uvrščene vanjo, pa morajo biti posebej označene.

Pogoji Knjižnice/zbirke imajo prepoznavno kulturnozgodovinsko vrednost in so namenjene dolgoročnemu hranjenju. Gradiva iz teh knjižnic praviloma ne izločamo. V primeru da se knjižnica oziroma posebna zbirka še dopolnjuje, mora imeti jasno opredeljeno nabavno politiko (npr. dela iz Čopove knjižnice, ki jih še najdemo na trgu).

Pogoji Njihov fond ima prepoznavne značilnosti, ki se lahko izražajo: �glede na tvorca (knjižnice institucij, osebne knjižnice, knjižnice rodbin: npr. Zoisova knjižnica, Knjižnica Kmetijske družbe za Kranjsko). �v vsebini (na primer zbirka del s področja botanike, domoznanska zbirka), �v vrsti gradiva (zbirka razglednic), �v izvoru (način pridobivanja gradiva ali kraj nastanka zbirke: obvezni izvod, Palatina)

Pogoji Posebna zbirka mora biti » ločena « od preostalega fonda knjižnice: �bodisi s postavitvijo kot corpus separatum (na primer Maistrova knjižnica v UKM), �s posebno lokacijsko (npr. P 341 286) ali katerokoli drugo oznako (npr. arhivski izvod: a 543 782) ali pa mora imeti svoj �katalog ali popis (npr. katalog Zoisove knjižnice), tako da jo je mogoče » ločiti « od fonda knjižnice.

Vrste knjižnic: tvorec Knjižnice institucij: specialne knjižnice, ki so nastale oziroma nastajajo v okviru institucij. Osebne knjižnice: knjižnice pomembnih oseb, katerih kulturno obzorje se odraža v knjižnici, ki so jo zbrali.

Vrste knjižnic: tvorec Knjižnice rodbin Knjižnice, ki so več generacij nastajale v okviru ene družine in se prenašale iz roda v rod. To so knjižnice plemiških (npr. knjižnica knezov Turjaških) in meščanskih družin.

Vrste knjižnic: vsebina To so zbirke, ki so zbrane na osnovi enotne tematike (stroka, znanstvena disciplina, geografsko področje, zgodovinsko dogajanje …). Knjižničarjem najbolj znani sta zbirka slovenike in domoznanska zbirka.

Vrste knjižnic: izvor �Po načinu pridobivanja (obvezni izvod s področja Jugoslavije), �Po kraju nastanka (Stiški rokopisi).

Vrste knjižnic: vrste gradiva �Zbirka drobnih tiskov, zbirka razglednic, kartografska zbirka.

Pisna kulturna dediščina Med pisno kulturno dediščino sodijo predmeti, podedovani iz preteklosti, z zapisanimi informacijami, ki jih dojemamo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znaj in tradicij. To so arhivske listine in dokumenti, rokopisi, zapisi na kateremkoli nosilcu razmnoženi v kakršnihkoli razmnoževalnih tehnikah ter zbirke tega gradiva, ki so jih oblikovali posamezniki ali institucije. Predmete pisne kulturne dediščine hranijo praviloma arhivi in knjižnice.

Kulturni spomenik Zakon o varstvu kulturne dediščine, 2008 � Zakon o varstvu kulturne dediščine opredeljuje » kulturni spomenik « kot dediščino, ki je razglašena za spomenik ali je vpisana v inventarno knjigo pooblaščenega muzeja. (3. člen), � Premični spomenik je v zakonu (17. člen) opredeljen kot premičnina ali zbirka premičnin, ki: predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, je pomemben del življenja na območju Republike Slovenije in njenih regij ali predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo. � Premičnina ali zbirka premičnin dobi status premičnega spomenika z vpisom v inventarno knjigo državnega ali pooblaščenega muzeja ali z razglasitvijo.

Slovenske knjižnice – kulturni spomeniki � Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, � Frančiškanska knjižnica v Kamniku, � Frančiškanska knjižnica v Novem mestu, � Kapucinska knjižnica v Krškem, � Kapucinska knjižnica v Škofji Loki, � Kartuzijanska knjižnica v Pleterjah, � Semeniška knjižnica v Ljubljani, � Škofijska knjižnica v Ljubljani, � Minoritska knjižnica na Ptuju, � Knjižnica Petra Pavla Glavarja v Komendi, � Knjižnica pok. ljubljanskega župana in politika Ivana Hribarja v Ljubljani, � Knjižnica pokojnega dr. Ivana Vidica v Kamniku.

Kulturni spomenik Zakon o knjižničarstvu (2001) �Zakon o knjižničarstvu v 5. členu razglaša za kulturne spomenike knjižnično gradivo: kodeksi, listine in drugo rokopisno gradivo ter knjižno, kartografsko, notno ipd. gradivo, nastalo pred 1800, arhivski izvodi vseh publikacij, ki imajo značaj slovenike iz prve alineje 33. člena ZKnj-1 (temeljna nacionalna zbirka vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji) ali pa so kot taki določeni s predpisi o obveznem izvodu.

Nacionalno bogastvo O tem, ali ima premičnina kulturno vrednost za Republiko Slovenijo in je zato nacionalno bogastvo, odloča pristojni minister na podlagi naslednjih meril: � je delo umetnice ali umetnika, oblikovalke ali oblikovalca, ustvarjalke ali ustvarjalca, pomembnega za določeno področje kulture v Sloveniji; → Kopitarjeva knjižnica… � je izdelek domače ustvarjalnosti oziroma znanja; → slovenika … � je značilna s stališča dediščine republike Slovenije in njenih regij; → domoznanska zbirka… � je povezana z osebnostjo, pojavom ali dogajanjem, pomembnim za slovensko zgodovino oziroma za zgodovino v Republiki Sloveniji; →Zoisova knjižnica, zbirka publikacij iz časa plebiscita… � je povezana s spomenikom ali drugim pomembnim kulturnim okoljem; � je v Republiki Sloveniji redka, ogrožena ali bo postala redka.

Memoria scripta Sloveniae �seznam zbirk, �popisovalci, �popis zbirk,

Memoria scripta Sloveniae Evidenca zbirk: �naslov zbirke (ime lokacije, zbiratelja), �naslov, na katerem se zbirka nahaja, �kratek opis, �datum evidentiranja zbirke, �ime in naslov osebe, ki je zbirko evidentirala.

Memoria scripta Sloveniae Popis zbirke: �splošni podatki o zbirki, �pravni status zbirke, �dostopnost in hranjenje zbirke, �vsebinski opis zbirke, �urejenost zbirke in reference, �redakcijski podatki.

Memoria scripta Sloveniae Uredniški odbor: dr. Eva Kodrič-Dačić, mag. Stanislav Bahor, mag. Petra Jager koordinatorka mag. Petra Jager petra. jager@nuk. uni-lj. si

Memoria scripta Sloveniae Vabljeni k sodelovanju! eva. kodric-dacic@nuk. uni-lj. si