Matej Kobal 7 RAZLINE OBLIKE REVINE POSTNI PROGRAM

Matej Kobal 7. RAZLIČNE OBLIKE REVŠČINE – POSTNI PROGRAM Marec 2011

I. DUHOVNI DEL Mar ni to post, kakršnega sem izbral: da odpneš krivične spone in razvežeš vezi jarma, da odpustiš na svobodo zatirane in zlomiš vsak jarem? Mar ni v tem, da daješ lačnemu svoj kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne potuhneš pred svojim rojakom?

Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo. Pred teboj bo hodila tvoja pravičnost in GOSPODOVO veličastvo te bo zbiralo. Tedaj boš klical in GOSPOD bo odgovoril, stokal boš in bo rekel: » Tukaj sem! « Če odpraviš jarem iz svoje srede, kazanje s prstom in varljivo govorjenje, če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan.

GOSPOD te bo vedno vodil in ti sitil dušo v suhih krajih, okrepil ti bo kosti in postal boš kakor namakan vrt, kakor vodni vrelec, ki mu voda ne usahne. Iz 58, 6 -11

II. ŠTUDIJSKI DEL Če si v spomin prikličemo Jezusov post, življenjepise svetnikov in duhovna pisanja cerkvenih očetov, si moramo priznati, da je post v katoliški Cerkvi našega časa razvodenel. Ob pešanju vneme zanj, vse bolj divjem življenjskem ritmu, pa tudi vse manjši pripravljenosti ljudi, da bi se čemu odpovedali, ga je Cerkev preprosto skrčila na minimum.

Evharistični post na eno uro, strogi post je uvedla dvakrat letno, na petke v postnem času pa predpisala odpoved mesnim jedem. Post je izgubil smisel, ker je postal sam sebi namen. Pravi namen posta pa je drugačen. Gre za prenovo človeka, to je, da prenovi svoj odnos z Bogom in z bližnjimi.

Na osebni – družinski ravni najlažje nagovorimo družine z veroučenci. V nekaterih župnijah v postnem času spodbujajo molitev ob “postnem križu”, ki je nekakšna različica adventnega venca.

Post z vsebino Post je poglobljen čas, če mu damo vsebino na osebni in občestveni ravni. Samo spodbujanje, naj kot kristjani v postu naredimo nekaj na osebni ravni, ne bo rodilo sadov, če ne bo tudi občestvene spodbude, tudi občestveno prizadevanje ne bo obrodilo sadov, če ne bo sad osebne drže kristjanov. Postno prizadevanje mora biti celovito, zajemati mora post (odpoved), molitev in dobra dela.

Hic Rodus, hic salta Tudi občestvena – župnijska postna spodbuda mora vsebovati vse “postne” sestavine. Pomembno je, da je konkretna – da odgovarja na dejansko stanje, v katerem kot župnija živimo. Bodimo pozorni na različne oblike revščine, ki jih zaznavamo tako v svojem župnijskem okolju kakor tudi v širši skupnosti, v kateri živimo.

Pomislimo tako na našo “revščino”, ki je potrebna spreobrnjenja, kot tudi na različne materialne in nematerialne oblike stisk, ki nas obdajajo in ki jih lahko kot župnija po svojih močeh tudi rešujemo.

Pri skupni odpovedi izpostavimo npr. postno akcijo, ki jo predlaga Slovenska Karitas (40 dni brez alkohola). Pri molitvi poudarimo vabilo k molitvi po določenem namenu in tudi povabilo na molitvena srečanja, ki jih kot župnija organiziramo. Damo jim jasen namen.

Poudarimo potrebo, ki je župnijsko ali družbeno pomembna, a ne presplošna. Tudi pri dobrih delih bodimo konkretni, povabimo k dejanjem ljubezni in posebej poudarimo župnijsko postno akcijo. Ta se lahko navezuje na pobudo, ki jo organizirajo posamezne škofijske Karitas, Slovenska Karitas idr.

Če je v naši župniji kdo potreben pomoči ali če tu deluje karitativna ustanova, ki ji prav pride naša materialna pomoč, mu/ji ponudimo svojo pomoč. Bodimo pa pozorni tudi na katoliškost – na razsežnost naše vere. Številne župnije v tujini pomagajo “partnerskim” župnijam v revnejših državah, imajo posebne projekte zanje, se obiskujejo…

Odpoved, ki je res odpoved Post, molitev in dobra dela nas kot posameznike in kot občestvo vodijo k Bogu po poti, ki jo predstavlja bližnji. Obrniti se moram(o) od sebe k drugemu.

III. POGOVOR 1. Kako resno vzamemo post v naši župniji na župnijski ravni, kot posamezniki? 2. Kako gledamo na “radikalizem” v postu in na to, da nam post “kradejo” razna gibanja: new age, t. i. gibanja za zdravo življenje idr. ? 3. So v naš postni čas vključene vse tri sestavine?

III. POGOVOR 4. Kako lahko načrtujemo župnijsko postno akcijo, ki bo - vključevala post, molitev, dobra dela; - na osebni in občestveni ravni; - konkretna; - zajela vse generacije (otroci, mladi, družine, stari). 5. Bomo samo razpravljali tudi kaj konkretnega naredili?

S pomočjo gradiva za ŽPS, Evharistija življenja – Dajte jim vi jesti (Naše poslanstvo 44), pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana