Luxemburg Bruselj ZAHODNA EVROPA ub str 48 55
Luxemburg
Bruselj
ZAHODNA EVROPA učb. str. 48 -55 Imenuje se tudi Atlantska Evropa zaradi vpliv a Atlantskega oceana (podnebje, rastje, reke, gospodarstvo)
1. Lega in države Določi geografsko lego Zahodne Evrope. Leži na Z Evrope Obdaja jo: Atlantski ocean na Z, Severno morje na SV, Norveško morje na S, Biskajski zaliv na JZ, Irsko morje, Keltsko morje in Rokavski preliv. Sosednje države: Španija in Andora na J, Italija na JV ter Švica in Nemčija na V.
Države Zahodne Evrope, razporejene po velikosti (od največje do najmanjše), ter njihova glavna mesta: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Francija - Pariz Velika Britanija - London Irska - Dublin Nizozemska - Amsterdam Belgija -Bruselj Luksemburg - Luxemburg
Britansko otočje Obseg Velike Britanije: Otok Velika Britanija in severni del irskega otoka -Ulster (Irci ga želijo priključiti svoji državi ) Delitev Velike Britanije na pokrajine: Škotska, Anglija, Wales in Ulster. Manjši otoki so še: Hebridi, Orknejski otoki, Šetlandski otoki
Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg imenujemo države Beneluks
2. Površje Stara grudasta gorovja: Škotsko višavje, Penini (VB), Centralni masiv (F) Mlado nagubano gorovje: Pireneji in Alpe Nižavja: Severno francosko nižavje vse do Nizozemske Atlantske obale Zelo strme, visoke –klifi- Škotska, Irska, delno Anglija Izpostavljene so rušilni moči oceanskih valov Močneje razčlenjene Izrazito nizkih obal je manj – peščene sipine. Nizozemska, Belgija, ob Biskajskem zalivu, J Anglija
3. Podnebje in rastlinstvo Večinoma oceansko podnebje • Značilnosti: sveža poletja, mile zime, padavine čez vso leto. • majhna temperaturna nihanja, veliko vlažnost prinašajo zahodni vetrovi, ki pihajo z oceana proti kopnem, megla - ovira promet , oblačno in deževno vreme. V Veliki Britaniji povprečno 5/7 dni deževnih
Oceansko podnebje je posledica toplega Zalivskega toka, ki je zbiralnik toplote (toploto počasi oddaja v ozračje in ga s tem ogreva ) • Ta prihaja z zahodnimi vetrovi nad kopno. Morski tok - premikanje morskih vodnih mas v določeni smeri zaradi stalnih vetrov.
Proti V se že čuti vpliv celine (v zimskih mesecih je hladneje). V Alpah in Pirenejih je gorsko podnebje. J obale Francije -imajo sredozemsko podnebje (vroča poletja, mile zime, padavinski višek pozimi) Zeleni travniki, pašniki so na Irskem in v Veliki Britaniji. Gozdovi so že skoraj izkrčeni (najdemo jih samo še v goratem delu Francije).
Reke(Temza, Sena Loara, Ren) Vse leto imajo dovolj vode Ker tečejo po nizkem, uravnanem površju in imajo široke lijakaste izlive(estuarje) -so zelo primerne za plovbo • Čezoceanske ladje plujejo v notranjost (ceneje od kopne poti) • Uravnano površje omogoča veliko rečnih plovnih prekopov, kanalov – človek s tem podaljšuje vodno pot Tu so največja evropska pristanišča (London, Rotterdam, Amsterdam, Antwerpen)
4. Prebivalstvo Prebivalci večinoma pripadajo Germanom (Angleži, Flamci, Nizozemci), Romanom (Francozi, Valonci) ter potomcem starih Keltov (Irci, Škoti, Valižani, Bretonci).
Zahodna Evropa je gosto poseljena. Najgosteje poseljena država na svetu je Nizozemska. Najgosteje naseljena so industrijska območja (vzhodna Anglija, Londonska kotlina, Pariška kotlina, severno francosko nižavje, države Beneluxa, območje med Atlantikom in Rotterdamom - pristaniško mesto na Nizozemskem) V teh območjih sta močno razvita tudi promet in trgovina.
Priseljenci Veliko priseljencev je iz dežel, ki so včasih bile njihova kolonialna posest - npr. Indija Položaj priseljencev je slab - domače prebivalstvo jih ne sprejema (predvsem v času gospodarskih težav, politične, verske opredelitve)
5. Gospodarstvo- Kmetijstvo • Velik hektarski donos (Kaj ga omogoča? ) • Specializirano kmetijstvo(celotna območja usmerjena v pridelavo ene vrste pridelka, v eno dejavnost) • živinoreja • poljedelstvo • vinogradništvo • Intenzivno kmetovanje(velike količine pridelkov, veliko vloženega truda, gnojil in škropiv, mehanizacije)
Polderji- kopno pridobljeno iz morja
Industrija, promet, turizem Rudna bogastva in premog sta povzročila industrijsko revolucijo Razvilo se je premogovništvo, železarstvo in tekstilna industrija V drugi polovici 20. stoletja se je začela razvijati čistejša industrija visoke tehnologije Pomorstvo(ocean, reke, prekopi) Naftna industrija v Severnem morju(razvili so posebno tehniko črpanja z naftnih ploščadi) Vetrne in plimske elektrarne
Evro predor- tunel pod Rokavskim prelivom, dolg 50 km
Vetrne elektrarne
Plimska elektrarna
Vpliv morja- učb. str. 52, 53 Gibanje morske vode: Valovanje Plimovanje Morski tokovi Severnoatlantski tok Morje in človek Kopno pridobljeno iz morja- polderji
- Slides: 58