LUDWIG VAN BEETHOVEN 1770 1827 KLAVIRSKE SKLADBE KOMORNA

LUDWIG VAN BEETHOVEN (1770 -1827) KLAVIRSKE SKLADBE KOMORNA GLASBA GODALNI KVARTET SIMFONIJA

LUDWIG VAN BEETHOVEN l. V mladosti improvizator na klavirju l Od. L. 1792 selitev na Dunaj l Kratko študiral pri Haydnu l Klavirski virtuoz l Po l. 1800 novo obdobje l Instrumentalna glasba l Boj z boleznijo, zagrenjenost, stiske….

LUDWIG VAN BEETHOVEN Glasbenim oblikam vtisnil globlji izraz l Nakazuje sodobno umetnost l Izražanje vsega človeškega – ideja določa glasbi značaj l 3 ustvarjalna obdobja: do 1800 vplivi Haydna in Mozarta, po 1800 – razvoj glasbene oblike v delih: l ¡ ¡ ¡ Kreutzerjeva sonata za vl in kl Sonati Waldstein in Appassionata za kl Simfonija Eroica, 4. , 5. , 6. simf.

LUDWIG VAN BEETHOVEN l Od 1817 – 9. simfonija, Missa Solemnis, klavirske sonate, godalni kvarteti l Vizionarstvo v slogu in oblikah ¡ Odmik od tradicionalnega sloga in oblik l Mističnost l Svet gleda skozi glasbo

SKLADBE ZA KLAVIR l Prehod s čembala na klavir ¡ Kontrasti, kultura udarca ¡ Delitev literature: orgle – klavir ¡ Beethovnova igra: težnja po izrazu in klavirski slog vplivata na klavirsko igro 19. st. ¡ Improvizirane fantazije v svobodni obliki ¡ Zapis kadenc h koncertom ¡ Variacije po tujih vzorih

SONATE l 32 del, tudi neglasbene vsebine (Viharna, op. 31) l Oddaljevanje od sonatne oblike l Sonata izključno umetniško izrazno sredstvo l Kontrastni motivi v variacijski odvisnosti l Eksperimentiranje z zvokom klavirja

Sonate l Razvojno širjenje oblike l Misli imajo pesniški pomen l Osebni temperament l Slikanje življenja l Op. 13, c-mol, Patetična, 1799 ¡ počasen uvod, punktiran ritem francoske uverture ¡ Zavedanje posledic bolezni

Sonate l Sonata Quasi una fantazija, cis-mol ¡ Spreminja tradicionalno obliko ¡ Izraz globokih ljubezenskih strasti in razočaranja l Sonata ¡ Po v d-molu, Vihar Shakespearovi tragediji ¡ Slikanje oseb in njihovih likov

Sonate l Op. 57, Appassionata, f-mol ¡ Skrajno stopnjevanje zmogljivosti klavirja ¡ Opuščanje veljavne estetike ¡ Velike zvočne mase, ¡ Rastoči akordi ¡ Gibanje v protipostopih ¡ Velika čustvena nasprotja ¡ Variacijska pesnitev ¡ Klavirski stavek – približevanje orkestru

Zadnje sonate, op. 101 - 111 l Zadnje sonate – nagibanje k polifoniji - op. 106, zaključek z veliko fugo in belkantističnim izrazom l Op. 111, zadnja sonata ¡ 1. st. , uvod, figurirani deli, c-mol ¡ 2. st. , variacije, C-dur, naraščanje izraza v melodiji, ritmu, tempu, zvoku, polifoniji

KOMORNA GLASBA l 10 VIOLINSKIH SONAT l Kreutzerjeva sonata, op. 96 v G-duru l SONATE ZA VIOLONČELO, VARIACJE l KLAVIRSKI TRIO – nove izrazne možnosti l KLAVIRSKI KVARTET l GODALNI KVARTET

GODALNI KVARTETI l Očiten razvoj oblike l Pozni kvarteti (5) – več stavkov; 6 - op. 130 v B-duru, 7 stavkov – op. 131 v cis-molu l Ignorira obliko in modele l Vodi ga motivično jedro l Polifona gradnja l Ekspresivnost v izrazu l Simfonična gradnja

GODALNI KVARTET l Od klasicizma najznačilnejša oblika klasicizma l Beethoven nadgradi osebni izraz oblike l 3 ustvarjalne skupine l 5 poznih kvartetov, 1822 -26 ¡ Polifono izročilo ¡ Dramatika sonatnega stavka ¡ Čustvenost novega časa

SIMFONIJE l Razširi simf. gradnjo, stopnjevanje čustvenega izraza l Pesniške zamisli, poslušalcu zgolj namig h koncentraciji l Zaporedje v izrazu: dramatična, lirična… l Mnogoličnosti skladateljevega temperamenta l Globoki čustveni impulzi

SIMFONIJE l 1. simf. C-dur, deloma Haydnov vpliv ¡ Vodi k razpadu funkcionalnega harmonskega sistema ¡ Vztrajno ponavljanje istega tona – C ¡ Vsebina in oblika se razširjata ¡ Stavki prerastejo v cikel ¡ Scerco nadomesti menuet ¡ Pomen finala

SIMFONIJE l 3. simf. , Eroica, Es-dur, 1804 ¡ Sprva im. Sinfonia grande intitolata Bonaparte ¡ Opuščanje formalnih vezi oblike ¡ Prva velika simfonija sploh ¡ Arhitekturni načrt gradnje dela ¡ Velike dramatične in čustvene napetosti ¡ Moč začetnih udarcev – vodilna misel ¡ Disonančni akordi

3. simf. , Eroica, Es-dur 2. stavek, izpovednost žalne koračnice l 3. stavek, Scerco – lovska tematika l ognjevita in heroična coda l Kontrapunktična tema, variacije

SIMFONIJE 6. simfonija, Pastoralna, F-dur, napoved programske glasbe, 1808 l Vpliv na Berliozovo Fantastično simfonijo l in kasnejšo simfonično pesnitev l ¡ ¡ ¡ Nastala kot odmev sprehodov v okolico Dunaja Opisni naslovi 1. st. motiv iz ljudske pesmi 2. st. posnemanje narave 3. st, kmečki ples 4. st. nevihta

SIMFONIJE l 9. simfonija, d-mol, 1817 – 1824 ¡ ¡ ¡ ¡ Po Schillerjevi Odi radosti Simbol bratstva, praznično slavje Polna pesniška govorica, beg od absolutne glasbe? 1. st. glavna misel po 16 uvodnih taktih 2. st. scerco, značilna raba pavk, pretirana veselost 3. st. , počasen, variacijski principi 2. in 3. stavek razvijata vsebino in vzdušje prvega stavka

SIMFONIJE ¡ 4. st. , Presto, povzetek glavnih tem prvih 3. stavkov, recitativ čela, nato nova melodija ¡ 5. st. nova melodija bariton uvede zborovski finale: “O Freunde, nicht diese Töne…” Zadnji del zveni kot oratorijska zvrst l Finale – 5 variacij na temo Schillerjeve Ode radosti l Od variacij do dvojne fuge l “Turška glasba” in stopnjevanje v codo l Individualiziran zvok instrumentov l

Obvezni slušni primeri l Sonate ¡ Op. 13, c-mol, Patetična, 1799 ¡ Op. 57, Appassionata, f-mol l Komorna glasba ¡ Kreutzerjeva l Simfonije: sonata, op. 96 v G-duru za vl in kl št. 3, 5, 6, 9