LOVEKO TELO Stane Arh maj 2012 Operacijo delno

ČLOVEŠKO TELO Stane Arh maj 2012 » Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007– 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju. «

Vidni spekter • Vir: http: //en. wikipedia. org/wiki/Electromagnetic_spectrum • EM valovanje se prenaša tudi v vakuumu. • Čutila za svetlobo so se začela razvijati pred 600 milijoni let (kambrij)

Oko Vir: http: //sl. wikipedia. org/wiki/Oko, http: //sl. wikipedia. org/wiki/Dvokrilci • Človeško oko • Oko kragulja in kače • Sestavljeno oko muhe in kačjega pastirja

Zgradba očesa (- slepa pega, - rdeče oči)

Gledanje na daleč in na blizu Vir: http: //sl. wikipedia. org/wiki/Oko • Gledanje na daleč in na blizu. Očesna leča spremeni gorišče. • Kratkovidnost Vir: http: //sl. wikipedia. org/wiki/Oko • Daljnovidnost očesa. • http: //www. pupileyes. co m/index. php? content=hy peropia&lang=english • Dioptrija : 1/f (v metrih)

Fotoreceptorji Vir: http: //users. rcn. com/jkimball. ma. ultranet/Biology. Pages/V/Vision. html#The_Human_Eye http: //sl. wikipedia. org/wiki/Vid • Čepki (7 milijonov) in paličice (100 milijonov) v mrežnici. • Čepki se med seboj razlikujejo po različnih absorberjih za tri osnovne barve: rdečo, zeleno in modro. • Lateralna inhibicija • Barvna slepota – pogosteje ženske (kromosom x)

Sposobnosti našega vida • Prostorsko gledanje • Akomodacija na temo (2 min + 30 min) • Sledenje predmetu (100 o/s). • Premikanje očesa pri gledanju v eno točko (0, 2 stopinje). • Sferična aberacija – zoženje zenice

Napake očesa • Očesna roženica nima oblike krogelne kapice Starostne težave vida: • Slabovidnost zaradi slabe akomodacije leče in slabšega odpiranja zenice. • Katarakta • Glavkom

Kako vidijo čebele? Vir: http: //www. dailymail. co. uk/sciencetech/article-473897/A-bees-eye-view-How-insects-flowers-differently-us. html Čebele vidijo tudi UV svetlobo, zato so zanje rože drugače obarvane.

Sestavljeno oko Vir: http: //users. rcn. com/jkimball. ma. ultranet/Biology. Pages/C/Compound. Eye. html http: //funnyoldplanet. com/strange/amazing-eye-closeups-macros/ • Širši zorni kot • Zazna predvsem premikanje • Zaznava polarizacijo svetlobe • Slabša slika od človeka – manj receptorjev (2000) • Slabša ločljivost (60 krat glede na človeka)

Glasilke in zvok • http: //www. mojvideo. com/ • Zvok so valovi nihanja pritiska, v video-nas-glas-inkaterih je zrak stisnjen in nato glasilke/7 dd 10 aba 5 cb 9246 ff raztegnjen. Širi se lahko le po 13 e snovi. • Frekvenca (20 – 20 000 Hz), infrazvok (potresi, neurje) in ultrazvok (diagnostika, 10 MHz). • Glasnost (amplituda tlaka) 0 d. B (20 μPa v zraku, 1 μPa v vodi)slišimo 120 d. B (20 000 μPa v zraku) bolečina

Zgradba ušesa Vir: http: //www. google. si/imgres? imgurl=http: //www. educa. fmf. unilj. si/izodel/sola/2003/ura/tomic/biologija/uho 2. gif&imgrefurl=http: //www. educa. fmf. unilj. si/izodel/sola/2003/ura/tomic/biologija/buho. html&h=265&w=399&sz=24&tbnid=G-R 4 omq. Pt 3_t. M: &tbnh=80&tbnw=120&prev=/search%3 Fq%3 Duho%26 tbm%3 Disch%26 tbo%3 Du&zoom=1&q=uho&docid=KFge. Tg. Qr. Gp 4 po. M&sa=X&ei= 2 -0 k. T 93 DNoud. Osm. V_cw. I&ved=0 CE 0 Q 9 QEw. Aw&dur=8486

Vprašanja • Na Luni je absolutna tišina. Zakaj? • Ali lahko slišimo zvoke, ki se prenašajo preko lobanjskih kosti? • Ali čutilo za tip lahko zaznava zvočno vlovanje? • Kako izenačujemo pritisk v ušesu pri potapljanju? • Kaj je ton, zven in šum?

Vprašanja 1. Na Luni je absolutna tišina. Zakaj? 2. Ali lahko slišimo zvoke, ki se prenašajo preko lobanjskih kosti? 3. Ali čutilo za tip lahko zaznava zvočno valovanje? 4. Kako izenačujemo pritisk v ušesu pri potapljanju? 5. Kaj je ton, zven in šum? 1. Ni zraka. Zvok se lahko širi le po kameninah. 2. Da. Posledica je, da sebe slišimo drugače kot drugi. 3. Da. Nizke frekvence (basi na koncertu) 4. Zamašimo nos s prsti in pihnemo vanj. 5. Ton – ena frekvenca, zven - harmonični toni, šum – različne frekvence

Okvare sluha • Zaprta Eustahijeva cev (prehlad • Počen bobnič (eksplozija, potapljanje, zaušnica, . . . ) • Starost – poapnenje stika med stremencem in membrano okenca notranjega ušesa - Maslo v sluhovodu - Slaba koncentracija

Kosti in mišice Vir: http: //webset. fe. uni-lj. si/biologija/bio_poglavje 9. html • Kosti so opora telesu. • Skeletno mišičevje sestavlja okoli 650 mišic. • Stikajo se v sklepih. • Sklepe povezujejo prožni ligamenti (podobni poliamidu) • Kite ali tetive vežejo mišice na kosti, običajno ob sklepih. • Mišice se le krčijo, zato so v parih.

Gibanje Vir: http: //webset. fe. uni-lj. si/biologija/bio_poglavje 9. html Gibanje temelji na vzvodu (dvokraki in enokraki). Sile mišic so običajno velike zaradi majhne ročice navora.

Poškodbe kosti, sklepov in mišic Nastanejo zaradi trenutne preobremenitve ali zaradi trenja skozi daljše obdobje. Mejne obremenitve kosti: • Tlačna – 170 MPa • Natezna – 110 MPa • Strižna – 52 MPa Pri delu in nošenju pazimo, da je ročica čim manjša (dvigovanje bremen, trgovina, kuhanje, vrtnarjenje, . . . ) • • Zlomi Zvini Izpahi Obraba ligamentov Natrgane ali pretrgane kite „Muskelfiber“ Nateg mišice Raztrgnina mišice

Hrbtenica

• Zdrave medvretenčne ploščice blažijo sunke pri hoji, teku, skokih, sedenju, upogibanju, dvigovanju bremen. Vsebujejo veliko tekočine. • Dlje časa obremenjena ploščica izgubi vodo in postane trda, se sesede. Iz nje lahko izteče tekočina. Manjša razdalja med vretenci povzroča obrabo kosti in pritisk na hrbtenjačo. Težo naj prevzemajo hrbtne mišice. Pomembna je pravilna drža in prava telesna teža. • Zdrs ploščice. Pritisne lahko na živčno korenino ali na hrbtenjačo. • Tri stopnje vretenčnih ploščic: Prva je zdrava s tekočino v sredini (levo). Druga je izbočena oziroma nabrekla, v kateri je tekočina začela prodirati skozi vlaknasto tkivo (v sredini). Tretja je popolnoma povešena oziroma poškodovana, pri kateri je tekočina iztekla iz vseh plasti in pronica v bližnje tkivo (desno).

Poškodbe hrbtenice • Spodnja vretenca hrbtenice so močno obremenjena na pritisk in strig. Poškodbe so pogostejše ob slabi drži. • Bremena dvigamo z zravnano hrbtenico in pokončno glavo. Breme naj bo čim bližje ob križu. Dvigujemo se z nogami. • Poškodba vezi, vretenc in medvretenčne ploščice (padci, nesreče z avtom, hitri sunki, dvigovanje. . . ) Ločimo: izvin, izpah in zlom. Pogosto se poškoduje še hrbtenjača.

Hoja • Omogoča jo lepenje med podplati in talmi. • Izgubo energije zmanjšamo z upogibanjem kolena in gležnjev, da so odmiki v navpični legi čim manjši. • V sklepnih ligamentih in kitah se začasno shrani prožnostna energija, ki jo koristimo pri odrivu. • Tlaki v kolenih so zelo veliki. Pogosta je obraba sklepnega hrustanca (meniskus).

Pljuča Vir: http: //www. revijakapital. com/navtika/clanki. php? idclanka=1385 • Dihamo samodejno (prsno in trebušno) • Pljuča nimajo mišic. • Izmenjava O 2 in CO 2

Krvožilni sistem Vir: http: //www. revijakapital. com/navtika/clanki. php? idclanka=1385 • V srcu: φ = 5 l/min in v = 9 m/s v aorti v = 0, 001 m/s v kapilari. • Srce potiska kri po žilah (sistolični in diastolični tlak). • Žile imajo elastične mišične stene (rdečica na obrazu, modre ustnice). • Mali krvni obtok (pljuča) • Veliki krvni obtok

Delovanje srca Vir: http: //regi. si/srce/src_napake. php http: //www. biologycorner. com/worksheets/dragonfly/30 -3_amphibians. html • http: //www. holomatix. com/ass ets/heart/index. html Srce žabe Človeško srce

Zamašitev žil in kap Vir: http: //www. biobalans. com/index. php? page=sta-je-ateroskleroza-2&hl=rs_RS http: //www. stetoskop. info/Aneurizme-ogranicena-prosirenja-krvnih-sudova-585 -c 29 -sickness. htm Ateroskleroza – nabiranje maščob v steni arterij. Zmanjšan pretok in večji tlak. • Stenoza (zoženje) • Tromboza (začepitev) • Aneurizma (pretrg) • Embolija (čep v pljučih)

Energija telesa • Vir je hrana – celično dihanje. • Največ za vzdrževanje temp. (T = 37 o). Podhladitev. • Izkoristek za delo le okoli 10%, ostalo odda kot toploto. Izgube: - Z dihanjem - S potenjem - Z urinom - S sevanjem, konvekcijo in prevajanjem • V poplnem mirovanju odda: Ženska – 42 W/m 2 Moški – 46 W/m 2

Moč telesa Sproščena moč (šport) - Spanje – 80 W - Pohodništvo – 230 W - Plavanje- 1, 6 km/h – 450 W - Kolesarjenje- 16 km/h – 450 W - Kolesarjenje- 44 km/h – 1500 W - Žaganje drv – 600 W • Sproščeno moč merimo preko porabe kisika: 1 dm 3 porabljenega kisika ustreza 20 k. J. Mehanski izkoristek športnikov je okoli 20 %, netreniranih pod 10 %.

Mehanska moč človeka Človek lahko razvije zelo veliko mehansko moč, na primer 1500 W, a le zelo kratek čas 6 s • moč 750 W zmore 1 minuto • moč 240 W zmore 35 minut • moč 150 W zmore 5 ur.

HVALA ZA POZORNOST

POSKUSI • • • Z elastiko proizvajamo zvok s pihanjem. Višino tona spreminjamo z raztegom. Z roko oblikujemo resonančni prostor, da ojačamo zvok (usta, sluhovod, polž v ušesu). Model pljuč z plastično steklenico in balonom Merjenje tlaka v višini srca, na nogi, iztegnjeno roko nad glavo. Merjenje višjega in nižjega tlaka v žili. Tlak po aktivnosti je večji – večja potreba po kisiku zato večji pretok. Projeciranje slike z lečo na steno. Namesto leče uporabiš očala in poveš osnove za dioptrijo. Širjenje impulza po živcih: reakcijski čas (1, 2 + 0, 8 sekunde) – šoferji – Poskus z ravnilom, ki pada. Prst pomakaš v tri različno tople vode Naredi model srca (črpalka) Kako visoko potegne vodo pri vdihu Slepa pega – nariši krog (na desni) in kvadrat (na levi), ki sta drug od drugega okoli 10 cm narazen (pobarvaj ju z enako barvo). Pokrij desno oko in in glej desni krog, ter približuj papir k očesu. V določenem trenutku kvadrat izgine, ker slika pade na slepo pego. Če pokriješ levo oko, moraš gledati v levi kvadrat in premikati papir. Izgine krog. Merjenje moči s hojo po stopnicah. Merjenje energijske vrednosti hrane s sežiganjem

išči • Receptorji za tip, za toploto