Kulturni vidiki hendikepa Romov Osebna asistenca na podroju

  • Slides: 26
Download presentation
Kulturni vidiki hendikepa Romov Osebna asistenca na področju šolanja in zaposlovanja FSD, 12. 3.

Kulturni vidiki hendikepa Romov Osebna asistenca na področju šolanja in zaposlovanja FSD, 12. 3. 2013 as. dr. Špela Urh

Romi v Sloveniji � 10. 000 – 12. 000 (0, 5 % prebivalstva) �slab

Romi v Sloveniji � 10. 000 – 12. 000 (0, 5 % prebivalstva) �slab zdravstveni položaj �razlogi: Ø lastna skrb za zdravje Ø kulturne navade Ø slabe družbeno-ekonomske okoliščine (ki onemogočajo skrb za zdrav življenjski stil)

Zdravje Romov zdravstveni položaj Romov v Evropi je slabši v primerjavi z zdravjem neromske

Zdravje Romov zdravstveni položaj Romov v Evropi je slabši v primerjavi z zdravjem neromske populacije: qkrajša življenjska doba (v povprečju 10 let nižja od večinske populacije), qbolezni in infekcije, ki so posledica slabih stanovanjskih in ekonomskih razmer, qpogoste nosečnosti in splavi, qkronične bolezni dihal majhnih otrok, qopazno višja stopnja fizičnih in intelektualnih hendikepov.

Romi – ranljiva populacija na področju zdravja �enak dostop - državljanstvo ! �očitne razlike

Romi – ranljiva populacija na področju zdravja �enak dostop - državljanstvo ! �očitne razlike v rabi zdravstvenih storitev �ovire za dostopnost do zdravstvenih storitev Romov: Ø Ø zdravstvena neinformiranost Romov kulturne ovire komunikacijske ovire z zdravstvenim osebjem neurejen državljanski status

Romi z ovirami Antropološka raziskava: Kako romska kultura vpliva na odnos do oviranosti in

Romi z ovirami Antropološka raziskava: Kako romska kultura vpliva na odnos do oviranosti in odnos do oviranih oseb med Romi? Kakšne so specifične romske kulturne prakse, razlage o izvoru hendikepa, odnos na osebni, družinski in skupnostni ravni?

Poimenovanje Teorije o izvoru Hierarhija med ovirami Tabuizacija Kulturni vidiki hendikepiranih Romov Nizka pričakovanja

Poimenovanje Teorije o izvoru Hierarhija med ovirami Tabuizacija Kulturni vidiki hendikepiranih Romov Nizka pričakovanja do lastnega zdravja Skrb za otroke Odnos družine do hendikepiranega člana Odnos romske skupnosti do hendikepiranega člana

Poznavanje kulturne/etnične realnosti manjšin je prvi pogoj kulturno kompetentnih služb

Poznavanje kulturne/etnične realnosti manjšin je prvi pogoj kulturno kompetentnih služb

Kulturna kompetentnost v SD Etnična / kulturna občutljivost Antirasistična načela Kulturno kompetentno SD

Kulturna kompetentnost v SD Etnična / kulturna občutljivost Antirasistična načela Kulturno kompetentno SD

KULTURNA / ETNIČNA OBČUTLJIVOST - poznavanje kulture, jezika, običajev, vrednot, kulturno pogojenih potreb, -

KULTURNA / ETNIČNA OBČUTLJIVOST - poznavanje kulture, jezika, običajev, vrednot, kulturno pogojenih potreb, - razumevanje vsakdanje etnične realnosti, vsakdanjega življenja, izkušenj, - poznavanje in razumevanje posledic, ki jih ima etnična pripadnost na vsakdanje življenje

ANTIRASISTIČNA NARAVNANOST �ni dovolj le poznati, kako ljudje živijo � ni dovolj le prepoznavanje

ANTIRASISTIČNA NARAVNANOST �ni dovolj le poznati, kako ljudje živijo � ni dovolj le prepoznavanje diskriminacij �pomembno se je aktivno zavzemati za spremembe, preseganje diskriminacij, omogočati socialno pravičnost, vključevanje “Če socialni delavec ni del rešitve, je zagotovo del problema. Bodisi prispevajo k diskriminaciji ali ohranjanju obstoječega stanja, bodisi deluje za preseganje diskriminacij. ” (Neil Thompson, 2001)

Odmik od etnocentričnosti �Strokovnjaki – pripadniki dominantne kulturne večine �Vsiljevanje dominantnih prepričanj, dominantnih pogledov,

Odmik od etnocentričnosti �Strokovnjaki – pripadniki dominantne kulturne večine �Vsiljevanje dominantnih prepričanj, dominantnih pogledov, interpretacij �Tveganje za medkulturne nesporazume, medkulturne konflikte

Pri delu z etničnimi / kulturnimi manjšinami je potrebno upoštevati naslednje koncepte: § §

Pri delu z etničnimi / kulturnimi manjšinami je potrebno upoštevati naslednje koncepte: § § § tujec, begunec, imigrant, kultura, kulturna različnost, stereotipiziranje, akulturacija, kulturna kompetentnost …

Srečala pa sem več družin, kjer so vsi ali več otrok iz iste družine

Srečala pa sem več družin, kjer so vsi ali več otrok iz iste družine v posebni šoli. Ena od mater šestih otrok je dejala: Vse svoje otroke sem vpisala v navadno šolo, čeprav so mi svetovali, naj jih vpišem v romsko. Mama osmih otrok pravi, da so štiri njeni otroci v posebni šoli in da bi druge redne šole najraje videle, da bi vsi romski otroci hodili v posebno šolo.

Rominja, danes študentka, ki zaključuje doktorat, se spominja, kako je mamo pediatrinja na sistematskem

Rominja, danes študentka, ki zaključuje doktorat, se spominja, kako je mamo pediatrinja na sistematskem pregledu pred vstopom v šolo prepričevala, naj svojo hči vpiše v posebno šolo, kjer naj bi ji bilo lažje. Je tipična predstavnica romskega porekla. Rada se kiti z uhani in prstani. (del strokovne dokumentacije otroka v posebni šoli v Prekmurju, Kodila 2001)

V naselju sta živela brat in sestra, ki nista Roma, vendar pa sta bila

V naselju sta živela brat in sestra, ki nista Roma, vendar pa sta bila v šoli prepoznana kot » Cigana s Koželjeve « in sta tudi bila oba usmerjena v OŠ PP, saj sta bila kategorizirana za intelektualno ovirana. Šola je njega napotila pred komisijo zato, ker je imel vedenjske težave, njo pa zato, ker je v začetku OŠ zbolela za sladkorno boleznijo. Kasneje sta oba naredila srednji poklice šoli, on je redno zaposlen, ona pa dela občasno. Sedaj stara okrog 25 let. (izvajalka učne pomoč za romske otroke v Ljubljani)

Kultura �način življenja ljudi, zbirka idej in navad, ki se jih učijo, so jim

Kultura �način življenja ljudi, zbirka idej in navad, ki se jih učijo, so jim skupna in jih prenašajo iz generacije v generacijo �določa, kako njeni pripadniki čutijo, mislijo, prav tako kultura usmerja njihovo delovanje, določa njihov pogled na življenje. �vrh ledene gore (vidno oz. zavedno, nevidno oz. nezavedno) �samoumevnost kulture (“naravno”)

Razumevanje različnih kulturnih kategorij Potekalo je ocenjevanje otrok v šoli, kjer so otroci v

Razumevanje različnih kulturnih kategorij Potekalo je ocenjevanje otrok v šoli, kjer so otroci v razredu dobili navodilo, naj izmed vseh fotografij z živalmi izberejo eno, ki ne spada v skupino ostalih. Otroci naj bi izbrali na primer srno, ki je ednina žival na fotografiji, ki ni domača žival. Vendar pa otrok muslimanske vere izbere prašiča, saj je po kulturnih običajih to žival, ki je med vsemi ostalimi prikazanimi na fotografijah muslimani ne uživajo. Posledice takega kulturnega nepoznavanja, nerazumevanja, nespoštovanja kulturnih realnosti nemalokrat vodijo do izključitve imigrantskih otrok iz rednega sistema vzgoje in izobraževanja in namestitve v posebne šole za intelektualno ovirane otroke.

Romski otroci v OŠPP v SLO �v šol. letu 1998/1999: 10 -krat več romskih

Romski otroci v OŠPP v SLO �v šol. letu 1998/1999: 10 -krat več romskih otrok v OŠPP v primerjavi z neromskimi �v šol. letu 2010/2011: 7 -krat več romskih otrok v OŠPP v primerjavi z neromskimi Vir: Ministrstvo za šolstvo

Ali je med Romi dejansko res več prirojenih motenj v duševnem razvoju? Ali je

Ali je med Romi dejansko res več prirojenih motenj v duševnem razvoju? Ali je to njihova kulturološka značilnost? Ali je njihova večja zastopanost v OŠPP posledica institucionalnih rasizmov?

Rasistična praksa etnična pripadnost kot argument za drugačno, slabšo obravnavo, izključevanje

Rasistična praksa etnična pripadnost kot argument za drugačno, slabšo obravnavo, izključevanje

Kultura revščine �argument za institucionalizacijo �pripadniki etničnih manjšin pogosteje institucionalizirani �manjša verjetnost, da se

Kultura revščine �argument za institucionalizacijo �pripadniki etničnih manjšin pogosteje institucionalizirani �manjša verjetnost, da se vrnejo v matično družino

Problematičnost OŠPP �segregacija otrok �nižja kvaliteta izvajanja programov �“ciganske šole” �ustvarjanje Romov kot družbenih

Problematičnost OŠPP �segregacija otrok �nižja kvaliteta izvajanja programov �“ciganske šole” �ustvarjanje Romov kot družbenih invalidov

Raziskava Krek, Vogrinec (2005) �bolje integrirani romski otroci dosegajo boljše učne uspehe �bolje integrirani

Raziskava Krek, Vogrinec (2005) �bolje integrirani romski otroci dosegajo boljše učne uspehe �bolje integrirani romski otroci imajo več delovnih navad �otroci iz slabše integriranih okolij doma nimajo pogojev za opravljanje domačih nalog ali pa jih starši k temu ne spodbujajo �zaradi pogoste nepismenosti in slabše izobraženosti jim prav tako pri šolskih obveznostih ne morejo pomagati �posledica slabe vključenosti je pogostost ponavljanja razredov in izpad iz osnovne šole

Odgovornost na strani stroke zavestna odločitev za strokovno ravnanje: �konceptu delovnega odnosa dodamo etnično

Odgovornost na strani stroke zavestna odločitev za strokovno ravnanje: �konceptu delovnega odnosa dodamo etnično občutljivost in antirasistična načela �izhajamo iz utemeljenih dejstev, podprtih z znanstvenimi raziskavami �prepoznamo različne in podobne kulturne izkušnje �izognemo se lastnim sodbam na osnovi stereotipov �ravnamo ljudem v podporo

Reference �Kodila, S. (2001), Problematika dokumentacije o romskih otrocih na osnovni šoli s prilagojenim

Reference �Kodila, S. (2001), Problematika dokumentacije o romskih otrocih na osnovni šoli s prilagojenim programom. Ljubljana: VŠSD. �Krek, J. , Vogrinc, J. (2005), Znanje slovenskega jezika kot pogoj šolskega uspeha učencev iz jezikovno in kulturno različnih ter socialno deprivilegiranih družin: Primer začetnega opismenjevanja romskih učencev. Sodobna pedagogika, 56, 2: 118 -139. �Osebni etnografski material, raziskava Etika hendikepa, 2013. �Peček, M. , Lesar, I. (2006), Pravičnost slovenske šole: mit ali realnost. Ljubljana: Založba Sophia. �Thompson, N. (2001), Anti-discriminatory practice. London: Palgrave Macmillan. �Urh, Š. (2013 – v tisku), Kulturni vidiki hendikepa Romov.

Hvala za pozornost!

Hvala za pozornost!