KULTURNI DAN KURENT naa nesnovna kulturna dediina KURENT

KULTURNI DAN KURENT – naša nesnovna kulturna dediščina

KURENT Bilo je pred mnogimi leti. V nekih drugih časih. Bila je huda zima. Daljše ni pomnil nihče. /…/ (Aleš Šteger: Kurent)

KURENT – naša nesnovna kulturna dediščina V četrtek, 11. 2. 2021, je bil za deveti razred kulturni dan, v petek, 12. 2. 2021, pa za šesti, sedmi in osmi razred, in sicer z naslovom Kurent – naša nesnovna kulturna dediščina. Razredniki so prek MS Teamsa s pomočjo Power Point-predstavitve vodili pogovor o temi. Tako so z učenci: opredelili pojem Kurent in njegovo poslanstvo; seznanili se, da je lik Kurenta uvrščen na Unescov seznam nesnovne svetovne kulturne dediščine, in razložili, kaj to pomeni; spoznali, kakšna je Kurentova oprema; si ogledali dokumentarno oddajo RTV SLO Čas Kurentov, prek katere so spoznali razvoj maske Kurent; izvedeli nekaj znamenitosti, povezanih z likom Kurenta in pustom; prebrali in razložili nekaj pregovorov in razrešili nekaj ugank o pustu in Kurentu; sledila je kratka predstavitev delavnic in povabilo k ustvarjalni kreativnosti, nato pa prek MS Teamsa evalvacija in predstavitev izdelkov v padletu. Nekaj utrinkov, nastalih v sklopu dejavnosti kulturnega dne, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Delavnica: PEKA PUSTNEGA PECIVA

Delavnica: LASULJA IZ PAPIRJA (IN UMETNIH MATERIALOV)

Delavnica: KURENT V BESEDNI UMETNOSTI V okviru literarne delavnice so učenci izbirali med tremi dejavnostmi: • Ljudska pravljica Kurent • Mira Mihelič: Stara pravljica o Kurentu • Aleš Šteger: Kurent Nekateri so bili posebej navdušeni: Zelo dobri odlomki iz zgodbe Aleš Šteger: Kurent, res me je pritegnilo, tako kot vas. (Jakob iz 9. b)

Mislim, da je Kurent zelo prijazen in radodaren. Ker je bil prijazen, se mu je to povrnilo.

Mislim, da je Kurent dobrosrčen, marljiv, prijazen in je pripravljen pomagati vsakemu, ki prosi za pomoč ali jo potrebuje. Ker je bil dober in je pomagal ljudem, se mu je na koncu dobro povrnilo: z goslimi, puško in sodčkom ter v nebesih.

/…/ Kurent je bil pozabljen. Nihče več ni upal, da pride pomlad, saj se zima več ni upirala, niti prišla ni. Bilo je toplo in ljudje se niso več spominjali velike postave z zvonci in ježevko v roki. Nihče ni več slišal zvonjenja. Zemlja se je začela segrevati in ljudje več niso hrepeneli po toploti. Želeli so se ohladiti. Pestijo nas različne podnebne spremembe, ki smo jih ustvarili sami. Oddaljili smo se od narave in jo začeli smetiti in dušiti z izpušnimi plini. Tako je naš planet dobili vročino. Narava se je začela spreminjati. Prišlo je globalno segrevanje. Zraven globalnega segrevanja pa nas pestijo različne virusne bolezni, ki so zaustavile svet. Mogoče pa nam želi narava nekaj sporočiti. Zime več ne pridejo. Junak, ki je včasih odganjal zimo, bo mogoče moral spremeniti poslanstvo. Mogoče se bo nekje zopet prebudil Kurent, a ne bo mrzlo, tudi temno ne bo, saj nas vsepovsod obdaja svetloba, ki razsvetljuje ceste, ulice in naše domove. Kurent bo zopet lahko zaplesal svoj ples. A sam kurent se bo moral prebuditi tudi v naših srcih. V nas se bo morala prebuditi želja po reševanju planeta. Če bomo stopili korak naprej, k zaustavitvam globalnega segrevanja, bomo lahko prebudili Kurenta. Naš novi Kurent tako ne bo več plesal v zimi in se bojeval proti mrzlemu vetru. Kurent lahko postane vsak v nas. Lahko ga prebudimo z željo, ki nas bo vodila do sprememb. Junak, ki je nekoč odganjal zimo, ne bo rešil globalnega segrevanja. Rešili ga bomo mi, če bomo prebudili Kurenta v sebi. Nekoč sredi vroče svetle noči se je prebudil Kurent v mojem srcu … (Ana Smiljan, 9. a)