KRATKA ZGODBA IN MINIMALIZEM mag Katja Lah profesorica

KRATKA ZGODBA IN MINIMALIZEM mag. Katja Lah profesorica slovenščine

Čas kratke zgodbe � Kratka zgodba od osemdesetih let naprej doživlja velik razmah, deloma zaradi ameriškega vpliva (tam pride do podobnega pojava v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja), deloma zaradi časa, ki je bolj kot velikim epopejam naklonjen kratkim izsekom, obrisom nekega dogodka ali življenja. � Razlika med novelo, kratko zgodbo (short story) in črtico, povzeto po spremni besedi Toma Virka k antologiji slovenske kratke zgodbe Čas kratke zgodbe.

Novela � Prozna vrsta s strnjeno, vzročno-posledično (analitično ali sintetično) razvito dogajalno zgradbo. � Prikazuje en sam osrednji dogodek. � Dogajalni razplet je presenetljiv, a začetek in konec novele sta na koncu logično povezana. � Dogajanje je motivirano ali z zunanjimi okoliščinami ali pa s psihologijo oseb.

� Osrednji dogodek ne predstavlja zgolj naključnega izseka v življenju oseb, ampak predstavlja za njihovo življenje ključno prelomnico. � Oseb je malo, ob tem dogodku pa stopa v ospredje njihov karakter. � Večkrat se dogajanje razvije ob kakem izrazitem vodilnem motivu (leitmotiv).

Črtica � Je brez dogajalne zgradbe. � Kaže le droben dogodek, ki se ne razvija tako kot pri noveli, ali celo razpoloženje glavne osebe. � Pripovedovalec je večkrat prvooseben. � V ospredju so čustva ali razmišljanja, lahko tudi neposredni vtisi osrednje osebe. � Prehaja v liričnost.

Kratka zgodba – short story � Njen dogajalni potek ni premočrten, temveč je mrežno prepleten. (Pripovedovalec večkrat spominsko preskakuje k drugim dogodkom) � Dogajanje se sicer lahko stopnjuje proti vrhu, ki pa ne predstavlja izrazitega preobrata v življenju oseb. � Konflikt se na koncu ne razreši v kako izrazito poanto, konec ostaja odprt.

� Tudi začetek je odprt, “in medias res”. � Dogajanje ni sklenjeno in ni ne dogajalno ne idejno zaokroženo. � Motivacija za bralca večkrat ostaja nejasna, nerazvidna (zgodbe delujejo “skrivnostno”) � Osebe niso že vnaprej karakterizirane, karakterizacijo lahko razberemo iz dogajanja, a ostaja nejasna. � Pripovedovalec je večkrat prvooseben, dogajanje pa prikazano iz njegove perspektive, torej personalne.

Minimalizem � Eden najnovejših tokov postmoderne dobe v kratki zgodbi. � V slovenski literaturi lahko o njem govorimo od 90. let dalje. � ZNAČILNOSTI: � čut za razpoloženje � vsakdanja tematika, umik v svet zasebnosti � odmik od postmodernizma � ni zaokrožene zgodbe, le fabulativni odkruški, fragment � ni dramatske zgradbe. � stil je na videz preprost, nezapleten, vdira pogovorni jezik.

�V minimalistični literaturi avtor bralcu namiguje, naj se zaveda tistega, kar je izpuščeno. � Bralec naj se zaveda prostorov med besedami, premolkov, tišine in pretrganosti. � Minimalistična literatura je skoraj vedno zasnovana na PESIMISTIČNEM ali IRONIČNEM pogledu na svet.