Kras nastaja na apnencu in po kemini sestavi

Kras nastaja na apnencu in po kemični sestavi podobnih prepustnih kamninah (dolomitu). V Sloveniji je takega površja skoraj polovica – kraška dežela. S pojmom kraški relief ali kras označujemo površje, kjer prevladujejo posebne reliefne oblike oz. kraški pojavi (angleško karst), poimenovani po pokrajini Kras. V ljudskem jeziku pomeni kras: golo, kamnito zemljišče.

KOROZIJA – kemična erozija n Korozija je proces raztapljanja apnenca. Poteka z delovanjem padavinske vode, obogatene z ogljikovim dioksidom (ogljikova kislina), na apnenec. n H 2 O + CO 2 = H 2 CO 3 Ca(HCO 3)2 n Intenzivnost raztapljanja apnenca je močno odvisna od čistosti in razpokanosti kamnine ter od količine CO 2, ki se ga voda nabere iz zraka, največ pa v prsti.

Kras deluje kot cedilo

Kraške pojave delimo na: Površinski kras: n n n n kraško podolje kraško polje suha dolina slepa dolina uvala vrtača ali dolina koliševka ali udorna vrtača ponikalnice požiralniki (estavele) žlebiči škraplje škavnice kotliči Podzemeljski kras: n brezno n kraške jame n kapniki

Površinske kraške oblike: KRAŠKO PODOLJE Uravnan, nižji svet med večjimi kraškimi masivi. V najnižjih delih lahko nastanejo kraška polja.

Površinske kraške oblike: KRAŠKO POLJE Največja kotanja na krasu, z ravnim dnom, sklenjenim obodom. Po njem teče reka ponikalnica s kraškim izvirom in odtokom. Cerkniško polje s presihajočim jezerom. Polje ojezeri ob večjem in dolgotrajnem deževju, ko se nanj steka večja količina vode, kot jo lahko ponikne.

Površinske kraške oblike: KRAŠKI IZVIRI n pogosti na robu kraškega sveta, n močni izviri vode na stiku apnenca z neprepustno podlago (lahko tudi v kraški jami) n različna ljudska imena (kropa, obrh…) n primerni viri pitne vode n zelo občutljivi za onesnaževanje.

Površinske kraške oblike: PONIKALNICE n Reka s kraškim izvirom, ki ponavadi teče po neprepustni podlagi kraškega polja, na stiku z apnencem pa ponikne oz. izgine v tla. To mesto imenujemo: požiralnik, ponikev jamski ponor, če voda izginja v jamo.

Površinske kraške oblike: ESTAVELE n ponor (kadar bruha) in požiralnik (kadar presiha) ob Cerkniškem jezeru

Pot reke Ljubljanice Reka ima sedem imen (41 km): n n n n izvir reke: Trbuhovica (Babno polje pod Snežnikom), Obrh (Loška dolina) Stržen (Cerkniško polje) Rak (Rakov Škocjan) Pivka (Pivška kotlina) Unica (na Planinsko polje pride iz Planinske jame) Ljubljanica (izvira pri kraju Verd pri Vrhniki, v reko Savo se izliva pri kraju Podgrad).

Površinske kraške oblike: SUHA DOLINA Dolina brez površinskega vodnega toka, ki nastane po umiku vode v kraško notranjost. SLEPA DOLINA Dolina z rekami, ki tečejo na površju, ko pa pridejo na apnenec, poniknejo. Tako se slepo končajo in spominjajo na slepe ulice v mestu.

Površinske kraške oblike: KOLIŠEVKA n Zaprta globel (globoka in široka do 200 m), s prepadnimi pobočji, nastala z rušenjem jamskega stropa.

Površinske kraške oblike: UVALA Skledasta kotanja, večja od vrtače in manjša od kraš. polja, ima neravno dno, ki je lahko razčlenjeno z vrtačami. VRTAČA Kotanje, skledaste ali lijakaste oblike, široke do 50 m in globoke do 10 m. Debelejša plast prsti na dnu vrtače je primerna za njive.

Površinske kraške oblike: ŽLEBIČI Razjede pravilnih žlebastih oblik, ki potekajo v smeri največjega strmca stene. Izoblikuje jih odtekajoča padavinska voda. ŠKRAPLJE Od nekaj cm do nekaj m dolge kraške oblike, nastale zaradi korozije vzdolž razpok ob ploskvah manjše odpornosti kamnine.

Površinske kraške oblike: KOTLIČI n Vrtačam podobne kotanje (v visokogorju), v katerih se nabira sneg. Ob taljenju se površje v kotanji hitreje znižuje kot v okolici.

Podzemeljske kraške oblike: KRAŠKE JAME n Nastanejo zaradi korozijske razširitve razpok v kamninah, največje pa so oblikovale podzemeljske reke oz. ponikalnice. Lahko so suhe ali vodne. V – vrtača PR – ponor Po - ponvice, P - ponikalnica, SJ - suha jama, St - stalaktiti, S - stalagmit, Sb - steber,

Podzemeljske kraške oblike: KAPNIKI n Sigaste tvorbe, ki nastajajo v suhih kraških jamah. n Z uhajanjem CO 2 iz kapljajoče vode se izloča kalcit oz. siga. Ca(HCO 3)2 CO 2 + H 2 O + Ca. CO 3 (=siga) stalagmiti, stalaktiti, stebri, zavese, cevčice…

Poleg najbolj znanih kraških jam, kot so Postojnska jama, Škocjanske jame, Taborska jama, Kostanjeviška jama. . . je v Sloveniji…

Najlepše in največje pa so:

Podzemeljske kraške oblike: BREZNO Navpičen jašek v kraškem svetu, ki je praviloma bolj globok kot pa širok in se mu ne vidi dna.

V razmislek! n Podzemeljsko pretakanje kraških voda je zelo zapleteno. Kako bi ti ugotovil/a glavne smeri pretakanja podzemnih voda? n Kraške vode so ekološko izjemno ranljive. Utemelji trditev. n Kakšna je možnost za kmetijstvo v teh pokrajinah? n Kako domačini rešujejo problem oskrbe z vodo?

Sledenje voda na krasu