Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti Ur l RS t

Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (Ur. l. RS, št. 43/2015) Seminar ZSSS, Oktober 2015 Boštjan MEDIK, univ. dipl. prav.

Pravna podlaga ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH I. SPLOŠNE DOLOČBE II. POGODBA O ZAPOSLITVI III. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA IV. VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV V. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC, OBVEZNOSTI IN IDGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA VI. DELOVNAJE IN VARSTVO SINDIKALIH ZAUPNIKOV VII. POSEBNE DOLOČBE VIII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO IX. KAZENSKE DOLOČBE X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Pravna podlaga ZAKON O KOLEKTIVNIH POGODBAH • KOLEKTIVNE POGODBE DEJAVNOSTI: z veljavnostjo za člane podpisnikov na strani delodajalcev in za vse delavce, v kolikor je podpisnik reprezentativni sindikat, z razširjeno veljavnostjo (polovica zaposlenih v dejavnosti), ugotovi Ministrstvo za delo, . . . PODJETNIŠKE KOLEKTIVNE POGODBE pri sklepanju kolektivnih pogodb na ožji ravni se lahko dogovori o pravicah iz del. razm. , ki so za delavce ugodnejše, razen če ni s kol. pog. na širši ravni drugače določeno.

VSEBINA KOLEKTIVNIH POGODB OBLIGACIJSKI DEL pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile, lahko pa tudi način mirnega reševanja kolektivnih sporov; NORMATIVNI DEL ureja pravice in obveznosti strank v zvezi s: sklepanjem pogodb o zaposlitvi, trajanjem delovnega razmerja, prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu, ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci, zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu

SPLOŠNI AKT DELODAJALCA S splošnimi akti delodajalec določa organizacijo dela ali določi obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, Posredovati v mnenje sindikatu pri delodajalcu, ki mora podati mnenje v roku 8 dni

Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti Krajevna veljavnost Kolektivne pogodbe • za delodajalca, ki so člani GZS – zbornice komunalnega gospodarstva, • za delodajalca, ki so člani ZDS – zbornice komunalnega gospodarstva, Stvarna veljavnost vezana na glavno dejavnost delodajalca po SKD 2008 Osebna veljavnost • za vse delavce, ki so zaposleni pri zgoraj navedenih delodajalcih • za dijake in študente na praksi • agencijske delavce • ne velja za poslovodne delavce in prokuriste Časovna veljavnost za obdobje 5 let

PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK PRI SKLEPANJU POGODBE O ZAPOSLITVI Sodna praksa: VDSS sklep Pdp 454/2012: Tožba neizbranega kandidata za razveljavitev postopka izbire, razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom in izvedbo ponovnega razpisnega postopka je nedopustna, zato se zavrže, saj lahko skladno z ZDR neizbrani kandidat uveljavlja le odškodninski zahtevek v primeru, če je pri izbiri kršena prepoved diskriminacije. Sodba VIII Ips 265/2006: Tožena stranka je dokazala, da na neizbiro tožnika ni vplivala njegova narodnost, temveč objektivno upravičeni razlogi, ki izhajajo iz vrste in narave dela na razpisanem delovnem mestu, ne glede na osebne okoliščine posameznega kandidata.

VSEBINA POGODBE O ZAPOSLITVI

Dodatne sestavine pogodbe o zaposlitvi Razen sestavin, ki jih kot obvezne določa ZDR-1, je potrebno v pogodbi o zaposlitvi navesti tudi • tarifni in plačilni razred za delovno mesto • poskusno delo • pripravništvo

POSEBNOSTI POGODBE O ZAPOSLITVI 1. Pogodba o zaposlitvi za določen čas

RAZLOGI ZA SKLEPANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS – ZDR-1 • izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, • nadomeščanje začasno odsotnega delavca, • začasno povečan obseg dela, • zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja, • poslovodno osebo ali prokurista, • vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona, • opravljanje sezonskega dela,

RAZLOGI ZA SKLEPANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS – ZDR-1 • delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja, • zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu, • opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, • pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, • delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev, • predajo dela, • voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah, • druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

DODATNI RAZLOGI ZA SKLEPANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS – KPD • če gre za izvedbo posla, pridobljenega z javnim natečajem ali naročilom, in sicer za čas izvedbe tega posla, • v primeru projektnega dela, • za čas uvedbe poskusnega dela, • za obdobje pripravništva, • za obdobje uvajanja v delo.

UVAJANJE V DELO Ko se delavec pri delodajalcu prvič zaposli, ga delodajalec lahko uvede v delo, čas uvajanja lahko dogovorita delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi. Pripravništvo, uvajanje v delo in poskusno delo, se med seboj izključujejo.

POSEBNOSTI POGODBE O ZAPOSLITVI Sodna praksa vrhovnega sodišča: Sodba VIII Ips 153/2013: Tožena stranka ni dokazala zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar pomeni, da je bila taka pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. To pa v skladu z določbo 54. člena ZDR pomeni, da se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas;

POSEBNOSTI POGODBE O ZAPOSLITVI Sodna praksa vrhovnega sodišča: Sodba VIII Ips 104/2012: Če delavec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dopustitvijo delodajalca nadaljuje z delom, ne da bi formalno sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, se po zakonu samem šteje, da je njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Šele ko delodajalec prekine delavčevo zaposlitev (sklicujoč se na potek pogodbe za določen čas), dejansko poseže v obstoj pogodbe o zaposlitvi, ki je po delavčevem mnenju prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato šele takrat prične teči 30 -dnevni rok za neposredno sodno varstvo v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZDR.

POSEBNOSTI POGODBE O ZAPOSLITVI Sodna praksa: Sodba VIII Ips 115/2010: Zaradi tega, ker prvi dve pogodbi o zaposlitvi nista določno opredelili razloga za sklenitev pogodbe za določen čas, še nista bili nezakoniti. Ob pavšalni opredelitvi razloga je sodišče na podlagi izvedenih dokazov lahko ugotavljalo dejanske razloge, zaradi katerih je tožena stranka vztrajala pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na prilagajanje organizacijske strukture novim prostorom in novi tehnologiji ob sočasnem širjenju proizvodnje, so se lahko razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas delno tudi prekrivali, vendar tudi zato pogodbe o zaposlitvi, ki jih je sklepala tožena stranka s tožnico, še niso bile nezakonite. Ob takih pogojih je lahko tožena stranka zakonito dodatno zaposlovala za določen čas, dokler vsaj v okviru dveh let ne bi mogla stabilizirati obsega svoje proizvodnje.

POSEBNOSTI POGODBE O ZAPOSLITVI Sodna praksa: VDS sklep Pdp 808/2006: Za pogodbo o zaposlitvi, ki jo brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene z delodajalcem - izvajalcem javnih del, ne velja določba 54. člena ZDR. Določba 54. člena ZDR ureja le posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je v ZDR tudi umeščena med določbe, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Če gre za opravljanje javnih del, določbe o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas sploh ne pridejo v poštev.

Obveznost opravljanja drugega dela – zmanjšanja ali povečanja obsega dela pri delodajalcu ali v posamezni organizacijski enoti, – nadomeščanja drugega delavca v trajanju do dveh mesecev, – nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu, – nadomeščanja delavca, ki iz objektivnih razlogov ne sme zapustiti delovnega mesta, zaradi zagotovitve odmora med delom, – izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu, – v času odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, – v primerih uvajanja novih tehnologij, nove organizacije dela in novih proizvodnih programov, delovnih procesov, predlogov izboljšav in podobno, – v primeru začasnih zdravstvenih omejitev delavca, ki izhajajo iz mnenja izvajalca medicine dela in ko delavec svojega dela iz teh razlogov ne more opravljati oziroma mu delodajalec dela na svojem delovnem mestu zaradi organizacije dela ne more omogočiti.

Obveznost opravljanja drugega dela • pisna odredba delodajalca vsaj tri delovne dni pred datumom pričetka dela, razen v primeru iz. alinee (nadomeščanja delavca, ki iz objektivnih razlogov ne sme zapustiti delovnega mesta, zaradi zagotovitve odmora med delom), ko lahko delodajalec takoj odredi delo; • opravljanje drugega dela lahko traja največ dva meseca; • delavec za čas opravljanje drugega dela prejema plačo, ki je zanj ugodnejša; • izpolnjevanje pogojev za drugo delo (ZDR-1, splošni akti, ZVZD).

Napotitev delavca na delo v drug kraj (trajno) Če je v pogodbi o zaposlitvi kraj opravljanja dela širše opredeljen; Na delo v drug kraj ne more biti napoten: • delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev, • delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let, • delavec, če razporeditev lahko vpliva na poslabšanje njegovega zdravja, kar izhaja iz mnenja izvajalca medicine dela, • delavec, ki neguje težje duševno in telesno prizadetega družinskega člana, • delavec, katerega delovno mesto je oddaljeno več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja, kjer biva, • delavka z otrokom v starosti do 3 let, če pot traja več kot dve uri.

Presežni delavci V primeru, ko se z izvršilnim predpisom vlade ali lokalne skupnosti ukine dejavnost ali del dejavnosti javnega gospodarskega zavoda oziroma javnega podjetja in se le-ta prenese k drugemu izvajalcu, imajo delavci ukinjenega javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja ali delavci, katerih delo je postalo zaradi ukinitve dela dejavnosti nepotrebno, prednost pri zaposlitvi pri novih izvajalcih. Možnost zaposlitve delavcev iz prejšnjega odstavka, katerih delo je postalo nepotrebno, je tudi eden od pogojev za podelitev koncesije ali druge oblike prevzema delavcev in je sestavni del vsebine koncesijskega akta.

SPREMEMBA DELODAJALCA ZDR-1 Pravni prenos podjetja, izveden na podlagi: • • zakona, drugega predpisa, pravnega posla, pravnomočne sodne odločbe, združitev, delitev.

SPREMEMBA DELODAJALCA Sodna praksa: Sodba VIII Ips 197/2013: Ker je šlo za prenos pristojnosti oblastnega upravnega odločanja med delodajalcema (organom lokalne oblasti in javnim zavodom z javnimi pooblastili upravnega odločanja) in za delavko - javno uslužbenko z nalogami in pooblastili za tako odločanje, sodišče ugotavlja, da se tak prenos pristojnosti lahko šteje za upravno reorganizacijo v smislu točke c) prvega odstavka 1. člena Direktive, za katero določbe Direktive ne veljajo. Člen 60 ZUPJS javnim uslužbencem ne zagotavlja enakih pravic, kot jih delavcem ob spremembi delodajalca zagotavlja Direktiva in 73. člen ZDR. Vendar javnih uslužbencev ne pušča brez zaščite. Zagotavlja jim pravice, kot jim glede na izpolnjevanje pogojev gredo pri centru za socialno delo. To pa je glede na posebnosti ureditve pravic, zaposlenih v javnem sektorju (večja togost in kogentnost ureditve), sistemsko skladna rešitev.

SPREMEMBA DELODAJALCA Sodna praksa: Sodba VIII Ips 277/2011: Delavčeve pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi na podlagi spremembe delodajalca, kljub določbam 73. člena ZDR in 3. člena Direktive 2001/23/ES, ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če delavec tako spremembo zaposlitve odkloni ali če vztraja v zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku. Sodba in sklep VIII Ips 559/2007: V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Bistvo tega instituta je v tem, da se pri delodajalcu prevzemniku ohranijo vse pravice, ki jih je imel delavec pri delodajalcu prenosniku. Vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo na delodajalca prevzemnika po samem zakonu. Možnost drugačnega dogovora ni predvidena.

DELOVNI ČAS Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora, ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom, polni delovni čas (40 ur oz. 36 ur tedensko), o razporeditvi delovnega časa odloča delodajalec z letno razporeditvijo, najkasneje do začetka koledarskega leta, upoštevaje potrebe delovnega procesa in odmore ter počitke delavcev.

OBLIKE DELOVNEGA ČASA nepremični delovni čas delno premični delovni čas izmenski delovni čas: Za delo v popoldanski izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne dnevne delovne obveznosti po 12. 00 uri. Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne dnevne delovne obveznosti med 22. 00 in 7. 00 uro naslednjega dne

NOČNO DELO – ZDR-1 Delo v času med 23. in 6. uro naslednjega dne oz. 8. nepretrganih ur med 22. in 7. uro naslednjega dne v kolikor je z razporeditvijo del. časa določena nočna izmena; Delavec, ki dela ponoči vsaj 3. ure dnevno oz. tretjino letnega delovnega časa ima posebno varstvo – nočni delavec (daljši ld, ustrezna prehrana, strokovno vodstvo del. procesa); Del. čas nočnega delavca ne sme v obdobju 4. mesecev trajati povprečno več kot 8 ur na dan.

NADURNO DELO Razlogi za odreditev nadurnega dela; Pisna odredba – praviloma pred opravljanjem, prepoved opravljanja nadurnega dela.

RAZPOREJANJE DELOVNEGA ČASA Neenakomerna razporeditev delovnega časa, Začasna prerazporeditev delovnega časa; 56 ur tedensko – presečno obdobje (6 mesecev); Pisna odredba; Enaka prepoved, kot pri nadurnem delu.

POGOJI za ZAČASNO PRERAZPOREDITEV delovnega časa v primerih izjemoma povečanega ali zmanjšanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost

ODMORI IN POČITKI Odmor 30 minut dnevno, ki se všteva v delovni čas (v več delih - 1 del mora trajati vsaj 20 minut); počitek med zaporednima delovnima dnevoma (v obdobju 24 ur, 12 ur, oz. 11 ur v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa); tedenski počitek (v obdobju 7. zaporedni – 24 ur, ki se šteje kot povprečje v obdobju 14 dni zaporednih dni).

LETNI DOPUST minimalni l. d, v trajanju 4 tedne, 1 dan za nočne delavce, za skupno delovno dobo – 4 dni, za delovne pogoje – 1 do 4 dni, socialen in zdravstvene razmere, mladina in starejši.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, disciplinska odgovornost Opozorilo pred odpovedjo iz krivdnega razloga s časom veljavnosti 2 let, Disciplinski ukrepi: opomin, odvzem bonitet, denarna kazen do višine 10 % osnovne plače delavca od 1. do 3. mesecev.

Obveščanje delavcev Delodajalec na zahtevo reprezentativnega sindikata pri delodajalcu kolektivno obvešča delavce: – o tekočem in predvidenem poslovanju družbe, – o poslovnih rezultatih in drugih okoliščinah, ki bi lahko imele morebitne negativne posledice na uresničevanje pravic iz delovnega razmerja, – o doseženih letnih poslovnih rezultatih

TARIFNI DEL Osebni prejemki delavca: a. plača oziroma nadomestilo plače; b. druge vrste plačil, kamor sodijo: – drugi osebni prejemki, – povračila stroškov v zvezi z delom. Drugi osebni prejemki so: – regres za letni dopust, – odpravnina ob upokojitvi in druge vrste odpravnin, – solidarnostna pomoč, – jubilejne nagrade, – božičnica. Povračila stroškov v zvezi z delom so:

PLAČA Osnovna plača, Dodatki: Dodatek za delovno dobo (0, 5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno delto delovne dobe), Dodatki ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, Dodatki za posebne obremenitve pri delu, za neugodne vplive okolja in nevarnost pri delu (višina dodatkov v KPD ni določena), Dodatek za pripravljenost na delo, morebitni druge dodatki, v skladu z določili PKP, Del plače na podlagi delovne uspešnosti delavca, Del plače iz naslova uspešnosti poslovanja.

DRUGI OSEBNI PREJEMKI Božičnica, regres za letni dopust, nagrade dijakom in študentom, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, odpravnina ob upokojitvi (ni pogoja 5 let zaposlitve pri delodajalcu), druge odpravnine.

POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Prehrana, Prevoz na delo in iz dela, Službeno potovanje (V Sloveniji in v tujini – Uredba).