Knjini jezik knjini zborni jezik Neknjini jezik neknjini

Knjižni jezik knjižni (zborni) jezik Neknjižni jezik neknjižni pogovorni jezik narečja Nižjepogovorne zvrsti (interesne govorice) sleng žargon argo

Knjižni (zborni) jezik • natančno predpisan knjižni jezik • predvsem ko pišemo oz. beremo, govorimo pa takrat, kadar nastopamo v javnosti • besede in pravila zbornega jezika so opisani in popisani v jezikovnih priročnikih (slovnica slovar pravopis) • učimo se ga tudi v šoli

Pogovorni jezik • Govori se v večjih pokrajinah Slovenije. Poznamo npr. osrednjeslovenski, južnoštajerski, severnoštajerski … • Od knjižno pogovornega jezika se loči v večjem številu narečnih prvin. • Ni primeren za javno govorno nastopanje, uporablja se v vsakdanjih pogovorih ljudi iz iste pokrajine (tudi v mestih).

Narečja • Med seboj se ločijo v nekaterih glasovih in mestu naglasa, v besedah. Na podlagi podobnosti jih delimo na sedem narečij: 1. koroško • V narečju predvsem 2. primorsko govorimo (zasebno 3. rovtarsko pogovarjanje), redko je 4. gorenjsko zapisano, v njem so 5. dolenjsko nekatere ljudske pesmi. 6. štajersko 7. panonsko

Sleng a r e e j i c š i n s i k g n le s e n e v lo ih k ns t n s e a n o j l g d n o i e a p l m st ) e i e m n j r o i k e p p i j j š s z n , e š š n o j e a a n k • n a, n h a z e č d n e • n • (g e n e s • b d e es

Žargon • ž • j a ez st r g r po ik lj dr oko ons kli ud ug v k ca i is e ni i iz st izr ra t eg ro z a a ke zi i so te in s la žk o hk o č o l o ra zu vek m u ljiv i.

Argo • jezik skrivnih združb, zaprtih skupin na obrobju družbe • je namenoma zaprt, razumljiv le članom teh skupin (rokovnjaški jezik)