KEMIJA veda o snoveh BIOLOGIJA veda o ivih
KEMIJA [veda o snoveh]
BIOLOGIJA [veda o živih bitjih]
BIOKEMIJA [ veda o kemijskih osnovah delovanja živih bitij ]
VEDE O ŽIVLJENJU BIOLOGIJA BIOKEMIJA MOLEKULARNA BIOLOGIJA MIKROBIOLOGIJA BIOFIZIKA IMUNOLOGIJA FIZIOLOGIJA NEVROKEMIJA ENCIMATIKA CELIČNA BIOLOGIJA STRUKTURNA BIOLOGIJA BIOINFORMATIKA
Razporeditev predmetov po letnikih študija in obseg ur 1. letnik Matematika s statistiko Fizika Biokemija Splošna kemija Organska kemija Biologija celice 2. letnik 120 105 75 180 90 _________________________________ skupaj 750 Biokemija Biologija celice Fizikalna kemija Instrument. metode analize Biokemijska informatika Mikrobiologija Struktura atomov in molekul Struktura proteinov Športna vzgoja 75 30 135 120 75 90 60 150 (60) ________________________________ skupaj 750 + 60
3. letnik 4. letnik Bioanorganska kemija Biofizikalna kemija Spektroskopija Molekularna genetika Splošna fiziologija Encimatika Športna vzgoja 120 120 90 60 90 150 (60) ________________________________ skupaj Biotehnologija z biokem. inž. Kemija okolja Tehnologija rekombin. DNA Metode določanja 3 D struktur makromolekul Molekularna imunologija Športna vzgoja 75 75 60 60 60 (60) ________________________________ skupaj 450 + 60 750 + 60 predmeti iz sklopov A, B ali C Absolventsko leto: Diplomsko delo 375 300
Predmeti po sklopih v 4. letniku Sklop B Sklop A Tehnologija rekomb. DNA Metode določanja 3 D struktur makromolekul Encimska tehnologija Biološke membrane Rastlinska biokemija Molekularna evolucija 60 30 60 45 _________________________________ skupaj 300 Usmerjena organska sinteza Biotransformacije org. spojin Bioaktivne spojine Pretvorbe bioaktivnih spojin Nukl. kisline in polinukleotidi 60 60 60 ________________________________ skupaj 300 Sklop C Kemija in biokemija živil Kemijska analiza živil Živilska tehnologija 120 60 ________________________________ skupaj 300
Izbirni predmeti v 4. letniku (po 60 h) Biokemija raka Nukleinske kisline Virusologija Nevrokemija Toksinologija Hormoni in receptorji Regulacija metabolizma Klinična biokemija Statistična termodinamika Biokemija bolezni človeka Uvod v humano genetiko
Lizocim je bil prvi encim, ki so mu določili 3 D strukturo in pojasnili mehanizem delovanja pred dobrimi 30 leti. Lansko leto pa so ugotovili, da je mehanizem delovanja nekoliko drugačen, kot je veljalo doslej.
Tripsin je prebavni encim, ki razgrajuje beljakovine.
Hormoni kot so epinefrin, norepinefrin, glukagon in adreno-kortikotropni hormon sprožijo razgradnjo maščob, insulin pa jo prepreči.
Imunoglobulini prepoznajo tuje molekule in nas ščitijo pred njimi. Organizem lahko naredi miljarde različno oblikovanih vezišč, ki spoznajo in vežejo tujka.
Prikazan je samo en krak imunoglobulina.
Humana monoklonska protitelesa lahko delamo po biotehnološkem postopku s tkivno kulturo v laboratoriju. Cepljenje z živalskimi antiserumi ni več potrebno.
Humane proteine lahko sintetizirajo bakterije, glive (n. pr. kvasovke) v velikih množinah. Za to imamo na voljo moderne biotehnološke postopke.
Humane proteine lahko sintetizirajo tudi živali in jih izločajo v mleko v velikih množinah. S tem namenom so klonirali ovčko Dolly. Ian Wilmuth, Roslin Institute Ovčka Dolly z mamo
Bakterije lahko natančno uravnavajo sintezo svojih encimov in s tem metabolizem. Če ima celica triptofana dovolj, encimov, ki katalizirajo sintezo, v celici ni.
Podoben, le bolj kompliciran sistem nadzora imajo tudi višji organizmi, pri katerih je tudi “aparat” za prepisovanje informacije o zaporedju aminokislin v beljakovini večji. DNK nosi zapis o < ------ beljakovini
Modras (Vipera ammodytes)
Nevrotoksična fosfolipaza A 2 (ammodytoxin)
Genski zapis je pri višjih organizmih prekinjen z deli DNK, ki ne nosi podatkov o beljakovini.
Naše raziskave so pokazale, da nekateri geni niso podedovani, pač pa so prišli od zunaj.
Študijski program vsebuje poleg predavanj in seminarjev tudi praktične vaje. Biokemik spozna aparature in vrsto metod, tudi gensko tehnologijo, ki je temelj moderne biotehnologije.
Katedra za biokemijo in laboratoriji so na Institutu Jožefa Stefana. Ogled bo možen po zaključku predstavitve študija. Dobimo se v avli pri posterjih.
Nekatere možnosti zaposlitve
Kontaktni naslovi: prof. dr. Metka Renko, tel. 477 3754, Metka. Renko@ijs. si prof. dr. Brigita Lenarčič, tel. 477 3623, Brigita. Lenarcic@ijs. si doc. dr. Marko Dolinar, tel. 477 3765, Marko. Dolinar@ijs. si prof. dr. Franc Gubenšek, tel. 477 3250, Franc. Gubensek@ijs. si
http: //bio. ijs. si/katedra. html
- Slides: 30