KAKNE SO BILE POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ Ub str

KAKŠNE SO BILE POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ Učb. str 13 -17 Učenec: > ovrednoti posledice geografskih odkritij za staroselce in Evropejce, > znaš pravilno razvrstiti dobrine, ki sta si jih izmenjala Stari in Novi Svet, > znaš razložiti pojma Stari in Novi svet, > opiši delo misijonarjev, > pojasni vzroke za pojav trgovine s sužnji in vzroke za njeno razširitev, Ali prepoznaš plod? > sklepaj o spremembah, ki so jih v gospodarstvo vnesla geografska odkritja ? konkvistadorji ? misijonarji ? svetovna trgovina ? trgovina s sužnji

Evropejci so v Srednji in Južni Ameriki odkrili staroselska plemena: Azteki Maji Inki • Živeli so na mehiški planoti; • palače, svetišča, trgi in območja glavnega mesta Teotihuacan so bili povezani s številnimi cestami • njihova moč je temeljila na vojaških osvojitvah in pobiranju davkov od zasedenih ozemelj; • vladar - popolna oblast; • vera - pomembno mesto. • Živeli so na jugu Mehike in predelih Srednje Amerike; • mestne državice so vodili kralji (status boga); • mesta so bila središča • gradili so piramide, templje, palače bogovom so postavljali kamnite kipe; • matematika, astronomija koledar, in pisava. • Živeli so v perujskih Andih, (mesto Cuzco); • obsežno cestno omrežje; • odlični graditelji, uspešni obrtniki in kmetovalci; • namesto pisave -kipu, sistem raznobarvnih vrvic in vozlov; • vera je bila izrednega pomena. MAJI piramide koledar INKI

Kaj se je zgodilo z državami v Srednji in Južni Ameriki

A Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev? Posledice za Novi svet. B Kakšne so bile posledice odkritij za Evropo?

Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev Hernando Cortez Azteki Usoda staroselcev oz. posledice evropskih posegov v čezmorske dežele • pokristjanjevanje - misionarji • zaplenjeno bogastvo, uničenje kulture – KONKVISTADORJI (Pizzaro, Cortez) iztrebljanje propad predkolumbovskih kultur • zasužnjenje • siljenje k težkemu delu v rudnikih in poljih • bolezni (tifus, ošpice, gripa…); iz Amerike sifilis • Evropejci so upore Indijancev zadušili imeli so jih za manjvredne, zaostale • Izmenjava kulturnih rastlin in živali Francisco Pissaro Inki

Posledice odkritij za Evropo • selitve ljudi v novo odkrite dežele mešanje prebivalstva (mestici, mulati) upali so na bogastvo • nova središča trgovine: na zahodni obali Evrope (pristanišča) Sredozemlje izgubi pomen Španija in Portugalska najpomembnejši gospodarski in politični velesili od 1600 pa Ang, Fr, ¸Nizozemska • številne nove dobrine, menjava blaga, živali… • Evropa precej obogati kapitalizem, manufakture, banke, borze (1. v Antwerpnu), delnice… • Inflacija - razvrednotenje vrednosti denarja (zaradi pritoka zlata in srebra; propad plemičev)

IZMENJAVA DOBRIN Iz Evrope v Ameriko Iz Amerike v Evropo

Izmenjava dobrin banane limone hruške grozdje Repa čebula govedo ovca pujs konj čebele AMERIKA DOBI EVROPA DOBI buče krompir fižol paprika paradižnik pšenica riž rž sladkorni trs črne koze tifus malarija oslovski kašelj ošpice kakav vanilija tobak kinin feferoni puran avokado koruza ananas

Uveljavil se je kapitalizem Kaj je kapitalizem? Opiši zgodnji kapitalistični proizvodnji. KAPITALIZEM: • gospodarski sistem, ki temelji na zasebni lastnini • uveljavil se je najprej v Evropi, v 16. in 17. stoletju Trgovci so svoje dobičke vlagali v nadaljnja raziskovanja in trgovanje. Takšne denarne vloge imenujemo kapital. Denarne vloge so prinašale nove dobičke, ki so jih njihovi lastniki, ki jih imenujemo kapitalisti, vlagali v različne dejavnosti. 1. Zgodnjo obliko kapitalistične proizvodnje imenujemo ZALOŽNIŠTVO. 2. Bolj razvito obliko kapitalistične proizvodnje imenujemo MANUFAKTURA.

Suženjstvo je postalo donosna trgovina, učb. 17 1. Kakšne vrste poljedelstvo se je razvilo v novo osvojenih državah? 2. Zakaj so začeli uvažat delovno silo iz Afrike? 3. Kakšen status so imeli ti ljudje? 4. Kdo je trgoval z njimi? 5. Ali so imeli deden status? 6. Kaj razbereš iz slike desno? 7. Kdaj je trgovina s sužnji dosegla vrhunec? 8. Kaj je bila posledica trgovine s sužnji?

ODGOVORI 1. Velike plantaže- poljedelstvo v osvojenih državah (trs, tobak 2. Izčrpanost Indijancev zaradi fizičnih naporov, Afričani so bili odporni proti večini evropskih bolezni; ker so bili v novi deželi tujci so bili manj nagnjeni k begu 3. Postali so sužnji, bili so nesvobodni 4. Arabski trgovci (donosno, za puške) 5. Suženjstvo je bilo dedno. 6. Naporno potovanje z ladjo. 7. 18. stol. 8. Upori, poskus bega, nova rasna podoba Amerike, vojne med plemeni, prizadetost, gospodarska rast v Ameriki Poglej graf učb. 17