KAJ JE PRVA POMO Je neposredna zdravstvena oskrba

KAJ JE PRVA POMOČ? Je neposredna zdravstvena oskrba: § ki jo dobi poškodovanec ali nenadno oboleli na kraju dogodka in čimprej po dogodku, § ki je opravljena z enostavnimi pripomočki in z improvizacijo, vštevši improvizirani transport, § ki traja toliko časa, dokler ne prispe strokovna pomoč ali dokler z bolnikom ne pridemo do ustrezne strokovne pomoči

VARNOST IN NEVARNOST OB NUDENJU PRVE POMOČI § Samozaščita § Obveščenost (lokacija, okoliščine) § Nevarnost okužbe (uporaba rokavic, gaze za dajanje umetnega dihanja …)

REŠEVANJE Z OBMOČJA NEVARNOSTI § § § Le če je to nujno potrebno!!! Vlečenje na hrbtu ležečega bolnika Rautkov prijem (reševanje iz avtomobila)

NENADNA SMRT § 80% - posledica bolezni srca SRČNA KAP NENADNA MOTNJA RITMA SRČNA ANGINA § 20% - posledica odpovedi dihal ali krvnega obtoka POŠKODBE ASTMATIČNI NAPAD UDAREC ELEKTRIČNEGA TOKA Ali STRELE UTOPITEV MOŽGANSKA KAP ali KRVAVITEV ZASTRUPITEV OBEŠENJE

PREPREČITEV SMRTI § Le če je zastoj trajal kratek čas § Po prenehanju dihanja že po 8 -10 s nastopi NEZAVEST (zaradi pomanjkanja kisika v možganih)

VERIGA PREŽIVETJA § Je vrstni red ukrepov in dogodkov, ki so potrebni za preživetje bolnika

KLIC V SILI § Evropski klic v sili § Policija

VSEBINA KLICA V SILI § § § § KDO kliče KAJ se je zgodilo KJE se je zgodilo KDAJ se je zgodilo KOLIKO je ponesrečencev (otroci …) Kakšne so POŠKODBE Kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče Kakšno POMOČ potrebujemo

TEHNIKE PRVE POMOČI § Sprostitev dihalnih poti § Stabilna lega na boku (položaj nezavestnega) § Zunanja masaža srca § Umetno dihanje usta na usta § Pravilna uporaba defibrilatorja § Ukrepi za zaustavljanje krvavitve – kompresijska obveza

POŠKODBE RANE KRVAVITVE

ZAPRTE POŠKODBE Økrvavitev je notranja Ølažja oblika je modrica Ølahko zelo nevarna, ker krvavitve ne vidimo

ZMEČKANINE - PODPLUDBA Øtop udarec pretrga podkožne kapilare Økri, ki odteka v podkožje povzroči podplutbo Ølahko poči tudi koža Øpri hudih podplutbah so možne tudi globje, prikrite poškodbe, npr. zlomi ali notranje poškodbe

ODPRTE POŠKODBE ALI RANE Øzajema majhne površinske praske in odrgnine Økot tudi hude globoke rane, ki lahko segajo celo v telesne votline Øje vsaka nasilna prekinitev povrhnjih ali globokih telesnih tkiv, ki sega do površine telesa!

VRSTE RAN

UREZNINA ükoža je vidno prerezana ürana ima ostre robove üzelo krvavi

RAZTRGANINE Ønastane če je tkivo raztrgano ali razparano Ønavadno manj krvavijo kot ureznine, tkivo pa je ponavadi bolj poškodovano Øse tudi pogosteje okužijo kot ureznine, zato je možnost zapletov večja

ODRGNINE üje površinska rana z odrgnjenimi vrhnjimi sloji kože üv njih so pogosto tudi tujki, ki povečujejo možnost okužbe

STRELNE RANE üpovzročijo jo krogle in drugi izstrelki, ki zadenejo ali prebodejo telo üpovzročijo hude notranje poškodbe, ki se zlahka okužijo üvstopna rana je navadno majhna in ozka üizstopna rana pa velika z raztrganimi robovi

VGRIZNINA üzaradi nevarnosti stekline, moramo pri ugrizih domačih in še posebno divjih živali postopati nekoliko drugače kot pri drugih ranah ü najprej obrišemo slino živali proč od rane ünato rano obilno izperemo z milnico in vodo, da v čim večji meri odstranimo virus stekline, ki je morda prišel v rano ürano sterilno pokrijemo šele po izpiranju üvsako ugrizno rano mora pregledati zdravnik, ki bo pretehtal okoliščine ugriza in odločil o potrebnosti cepljenja proti steklini

PIKI KAČ Øpiki naših strupenjač za odraslega niso smrtno nevarni, nevarni pa so lahko za otroke! Øpičeni naj miruje, ud nad pičenim mestom rahlo prevežemo, le toliko, da kri in mezga iz kože in podkožja ne moreta proti srcu Øud ne sme prebledeti ØImobilizacija in prevoz v najbližjo zdravstveno ustanovo Øprepovedan je alkohol, zarezovanje pičenega mesta ali celo izžiganje!!!

PIKI ŽUŽELK ütaki piki so lahko zelo neprijetni, le izjemoma pa so tudi nevarni üpomagamo si s hladnimi obkladki, alkoholnimi obkladki ali z močno raztopino soli üvedeti pa moramo, da so nekateri ljudje alergični na živalske strupe in lahko umrejo zaradi anafilaktičnega šoka, ali pa se zaduše zaradi otekline v žrelu. üče človeka po piku obide splošna slabost, ga začne dušiti, se pojavi srbeč izpuščaj ali če začne otekati (navadno okoli oči), naj nemudoma poišče zdravniško pomoč ütisti, ki vedo, da so podvrženi preobčutljivosti, naj imajo vedno pri sebi ustrezna zdravila

PREDIRNA RANA - VBODNINA üpovzroči jo lahko bodalo, žebelj in podobno üima majhno zunanjo vstopno rano üpovzroča pa globoke notranje poškodbe üklice in umazanija lahko pridejo globoko v notranjost, zato je verjetnost okužbe velika. tetanus!

TUJEK V RANI üTujka v rani ne odstranjujemo, ker predstavlja s svojo prisotnostjo neko oviro, ki preprečuje odtekanje krvi! üČE BI GA ODSTRANILI BI BILA LAHKO KRVAVITEV ŠE HUJŠA! üTujek pričvrstimo oziroma utrdimo v rani in ga prepeljemo v bolnico skupaj s poškodovancem.

AMPUTACIJA UDA 1. Kompresija z gazo na mesto krvavitve in hkratna digitalna kompresija nad mestom poškodbe 2. Kompresijska obveza 3. Če še vedno nismo uspešni Esmarchova preveza kot zadnje sredstvo!!!

OSKRBA AMPUNITARNEGA DELA 1. zaustavitev krvavitve in kompresijska obveza krna 2. odrezani prst položimo v sterilno gazo in ga damo v najlonsko vrečko 3. V drugo plastično vrečko natočimo vodo in v njo damo led 4. V to vrečko položimo dobro zavezano prvo vrečko s prstom.

ESMARCHOVA PREVEZA v. Naredimo jo samo če so vse druge metode zaustavljanja krvavitve odpovedale! v. Postopek rešuje življenje a močno ogroža poškodovani ud!!

üUporabi vsaj 5 cm širok povoj, pas, široko zloženo trikotno ruto üKožo vedno zavaruj s slojem gaze ali vate üRuto dvakrat ovijemo okoli uda, zavežemo konce, pretaknemo paličico, ki jo sukamo dokler se krvavitev ne ustavi üV tem položaju paličico še dodatno fiksiramo, da se ne more odviti üPoškodovancu obesimo kartonček na katerem napišemo čas namestitve!! üKrna nikoli ne povijemo!

KRVAVITVE NOTRANJE – v tkiva in telesne votline üpovzroči jo lahko poškodba ali bolezen ZUNANJE – izven telesa so navadno posledica poškodbe mehkih tkiv in kosti takoj jo prepoznamo, zato lahko takoj ukrepamo üje nevarnejša od zunanje ORGANIZEM IMA NARAVNI krvavitve ker jo težje MEHANIZEM ZA USTAVLJANJE opazimo ünotranjo krvavitev lahko ugotovimo le po znamenjih, kakršne opažamo pri človeku, ki je izgubil veliko krvi. KRVAVITVE: poškodovana žila se skrči na ranjenih robovih žil se sproščajo snovi, ki vodijo v nastanek krvnega strdka PRI HUDIH KRVAVITVAH ALI DELNO PREKINJENI ŽILI, NARAVNI

VRSTE KRVAVITEV ODVISNA JE OD TEGA KATERA ŽILA JE POŠKODOVANA ARTERIJSKA KRVAVITEV ükri je svetlo rdeča in bogato nasičena s kisikom übrizga iz rane v ritmu srčnega utripa üče je poškodovana glavna arterija, je lahko curek visok tudi nekaj decimetrov, količina krvi v obtoku pa se naglo manjša

VENSKA KRVAVITEV üvenozna kri je že oddala kisik, zato je temno rdeče barve ükri v venah ima precej nižji tlak kot v arterijah, vendar se nabira in zadržuje v žilah üiz glavnih ven lahko zato precej izteka

KAPAILARNA KRVAVITEV üpri vseh ranah pride tudi do kapljanja krvi iz kapilar üčeprav lahko kri sprva teče hitro, je izguba krvi navadno majhna üpri topem udarcu popokajo kapilare pod kožo , zaradi krvi, ki izteka v tkiva, pa se pojavijo modrice

NAVODILA ZA PRVO OSKRBO RANE 1. Odkrij ranjeni del telesa, tako da vidiš vso rano. Če je treba odstrani oblačila. Če ne gre drugače razparaj obleko po šivu ali jo razreži. PAZI, DA SE PRI TEM NE DOTIKAŠ RANE! 2. Če rana hudo krvavi , najprej ustavi krvavitev. Ustavitev je skoraj vedno uspešna s kompresijsko obvezo.

Pri močnih krvavitvah poizkusi najprej ustaviti krvavitev tako da pritisneš z gazo na rano ali pa z digitalno kompresijo ustrezne arterije nad poškodbo! v

3. Pokrij rano s sterilno obvezo ( sterilno blazinico prvega povoja ali z več plastmi sterilne gaze), ki jo pritrdiš s povojem ali trikotno ruto. Če nimaš nič sterilnega rano prekrij s čistim, prelikanim robcem. Bolje je, da pustiš rano brez obveze , kakor da jo okužiš z umazano ali očitno nesterilno obvezo. 4. Če je rana, obsežna in globoka - in gre obenem za druge poškodbe (zlom, izpah, notranje poškodbe), naj poškodovanec leži. Če opaziš znake šoka, ukrepaj kot pri šoku. (dvigni vznožje, zrahljajte tesna oblačila, pokličite reševalno službo 112, opazujte dihanje in pulz). Če je bolnik nezavesten pazite na pravilno lego (stabilni bočni položaj)

5. Ranjeni del telesa ali ud mora mirovati. poškodovanec z njim ne sme gibati. Ranjeni ud dvignemo in imobiliziramo na zasilni način ali z ustrezno posebno opornico, če jo imamo pri roki. Sklep nad rano in pod njo mora biti negiben. Imobilizacija je koristna, ker ublaži ali celo odpravi bolečine, preprečuje povečanje krvavitve ali novo krvavitev in preprečuje širjenje morebitne infekcije. 6. Vsako rano- razen manjših prask, odrgnin in povsem povrhnjih vreznin, ki ne zevajonaj pregleda in dokončno oskrbi zdravnik!

ŠOK Je stanje nezadostne preskrbe življenjsko pomembnih organov s krvjo in kisikom. VRSTE ŠOKOV Travmatski – pri poškodbah Hemoragični- krvavitve dihal, delovanje živčevja, endokrinih organov, ledvic, pljuč, jeter, možganov in srca. Kardiogeni – motnje v delovanju srca Hipovolemični – nezadostne količine tekočin Anafilaktični alergični šok – pri pikih žuželk

ZNAKI ŠOKA üBleda koža in vidne sluznice üPeriferna cianoza (MODRIKAVOST UDOV) üHladen in lepljiv znoj üSlabo tipljiv pulz üZvišana frekvenca pulza üPospešeno in plitvo dihanje üApatičnost (šokiran je pri zavesti, apatičen, žejen ter manj občutljiv za bolečino in dogajanje okoli sebe) üPogosto bruhanje üZmanjšano izločanje urina üNizek krvni tlak

PRVA POMOČ PRI ŠOKU ØSpremljaj življenjske znake ØOsnovno pri travmatskem in hemoragičnem šoku je takojšne zaustavljanje krvavitve in preprečevanje bolečin s pravilnim položajem in morebitno potrebno imobilizacijo ØPri vseh oblikah šoka skušamo pacienta pomiriti ØPacienta damo v položaj za šokiranega, da življenjsko pomembni organi dobijo čim več krvi (vodoraven položaj, dvignjeno vznožje za 45*) ØPOZOR – pri kardiogenem šoku NE, ampak dvignemo vzglavje

ZLOMI KOSTI

§ Zlom kosti je poškodba, pri kateri pride do preloma v strukturi kosti. Lahko je posledica nenadnega udarca oz. prevelikega pritiska, lahko pa se kost prelomi tudi ob izpostavljenosti normalnim silam, če je šibkejša zaradi določenega bolezenskega stanja, npr. osteoporoze ali kostnega raka. V tem primeru govorimo o patološkem zlomu. § Če zlomljena konca kosti ostaneta pod kožo, imenujemo tak zlom zaprti (preprosti) zlom. Če oba konca štrlita skozi kožo, je to odprti zlom. Zlom z zamikom nastane, če se konca prelomljene kosti premakneta iz normalnega anatomskega položaja.

OPEKLINE OPEKLINSKE RANE NASTANEJO ZARADI: § delovanja toplotne, kemične in električne energije, § Najpogosteje so posledica delovanja toplotne energije v obliki suhe vročine (plamen, razbeljena kovina, vroči zrak) ali dotika kože z vročimi tekočinami (para, vrela voda, olje), § Najpogosteje opeklinsko rano zada stik z vročimi tekočinami (oparine), § Med opeklinske rane štejemo tudi poškodbe zaradi delovanja električnega toka in poškodbe zaradi delovanja kemičnih snovi (kislin in alkalnih snovi).

ØOpekline prve stopnje (lažja opeklina): poškodovana je samo zunanja plast kože ali povrhnjica. ØKoža je ponavadi rdeča, otečena in boleča. Prva pomoč lažjih opeklin: ü Hladimo opeklinsko rano s tekočo hladno vodo, 5 minut s temperature med 8 in 23 °C. Če ni možno zagotoviti tekoče vode, hladimo z brisačami, namočenimi v hladno in čisto vodo. ü Otroci hitro izgubljajo toploto, zato hlajenje njihovih opeklin izvajamo 5 minut, jih pokrijemo s toplo odejo, nato k zdravniku. ØNa opeklinsko rano ne dajemo ledu!!! ØOpeklinske rane nikoli ne mažemo z mazili!!! ØPozor na omrzline!!!!! Opeklino pokrijemo s sterilno gazo in povojem in namestimo obkladke, nato transport k zdravniku.

ØOpekline druge stopnje (srednje težke opekline): poškodovana je tudi debelejša notranja usnjica, v katerih so žile in živci. ØKoža je pordela, otekla, pokrita z mehurji, pogosteje so prisotne hude bolečine. ØOpečeno je lahko večje področje kože in tudi področje obraza, rok, nog, dimelj ali zadnjice. Prva pomoč srednje težih opeklin: ü Ohladimo opeklinsko rano s tekočo hladno vodo, hladimo 30 minut oziroma vsaj 5 do 10 minut med 8 in 23 °C. Če ni možno zagotoviti tekoče vode, hladimo z brisačami, namočenimi v hladno in čisto vodo. üOpeklino pokrijemo s sterilno gazo in povojem in namestimo obkladke, nato transport k zdravniku. ØNa opeklinsko rano ne dajemo ledu!!! üOpeklinske rane nikoli ne mažemo z mazili!!! üPozor na omrzline!!!!

ØOpekline tretje stopnje (kritične opekline): vključujejo vse plasti kože, sega tudi v maščevje, mišice in celo kosti, področje pa je navidezno suho in belo. ØOpečeno področje je lahko zelo veliko, pridružene so opekline dihal. ØSem štejemo tudi opekline z električnim tokom visoke napetosti.

PODHLADITEV, OZEBLINE IN OMRZLINE Podhladitev pomeni padec temperature pod 35 ºC. Nastane takrat, kadar izgubimo več toplote, kot smo jo sposobni proizvesti. Samo ohlajanje dodatno pospešita dejavnika kot sta veter in padavine. Ozebline so kronične poškodbe zaradi delovanja mraza nad lediščem. Pogosto nastanejo pri ljudeh s slabšo prekrvavitvijo in pri kadilcih. Lahko vodijo do omrzlin, zato jih moramo pravočasno prepoznati. Omrzline so akutne poškodbe zaradi delovanja mraza pod lediščem. Poleg kože so lahko prizadeta tudi globlja tkiva. Najbolj prizadanejo tiste predele, ki so najbolj oddaljeni od jedra telesa: prsti rok in nog, uhlji, nos in brada.

POŠKODBE Z ELEKTRIČNIM TOKOM § Reševanje poškodovanca iz nevarnega območja električnih naprav (odklop naprav iz napetosti) § Oživljanje § Oskrba poškodb § Prevoz v bolnišnico

KEMIČNE POŠKODBE § Nastanejo zaradi delovanja kemikalij na človeško telo § Prva pomoč: spiramo z raztopino, ki nevtralizira jedkovino (če je nimamo pa z vodo)