Kaj je Evropska unija EU 28 drav lanic

Kaj je Evropska unija (EU)? • 28 držav članic • Več kot 500 milijonov državljanov • Kandidatke za članstvo v EU: Albanija, Črna gora, Srbija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Turčija

Katera so glavna načela EU? • Skupne vrednote: spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država, človekove pravice, pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost in solidarnost (člen 2 PEU) • Cilj: krepitev miru, vrednot EU in blaginje njenih narodov (člen 3 PEU) • 4 svoboščine: prosto gibanje oseb, blaga, storitev in kapitala

Mejniki v zgodovini EU

Začetki med letoma 1950 in 1960 – povojna obnova • 1950: 9. maj – deklaracija Roberta Schumana • 1951: ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESJP) 6 držav članic: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska • 1957: Rimski pogodbi – nastanek Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Euratoma

Med letoma 1960 in 1970 – polaganje temeljev • 1960: ustanovitev Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) • 1962: uvedba skupne kmetijske politike (SKP) • 1968: odprava carinskih dajatev

Med letoma 1970 in 1980 • 1973: prva širitev – Danska, Irska in Združeno kraljestvo pristopijo k EGS ima zdaj 9 držav članic • 1979: prve splošne neposredne volitve poslancev Evropskega parlamenta

Med letoma 1980 in 1990 – utrjevanje • Širitev na države južne Evrope: Grčija (1981), Španija in Portugalska (1986) EGS ima zdaj 12 držav članic • 1986: podpis Enotnega evropskega akta, ki spreminja Rimsko pogodbo • 1990: nekdanja Vzhodna Nemčija z nemško združitvijo postane del EGS

Med letoma 1990 in 2000 • 1993: uvedba enotnega evropskega trga (Maastrichtska pogodba) • 1995: nova širitev - Avstrija, Finska in Švedska EU ima 15 držav članic

Prvo desetletje 21. stoletja – največja širitev • 1. januar 2002: 12 držav uvede evro • 2004: širitev na države srednje in vzhodne Evrope - 10 novih držav članic: Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija EU ima 25 držav članic • 2007: pristop Bolgarije in Romunije EU ima 27 držav članic • 2013: pristop Hrvaške EU ima 28 držav članic

Prvo desetletje 21. stoletja • Potreba po institucionalnih reformah • 2005: Francija in Nizozemska zavrneta evropsko ustavo • 2007: podpis Lizbonske pogodbe, ki začne veljati 1. decembra 2009

Kaj EU stori za vas? Nekaj primerov • Svobodno lahko živimo, študiramo in delamo v kateri koli državi članici • Programi izmenjav za mlade: Comenius, Leonardo Da Vinci in Erasmus • 19 držav ima enotno valuto • Okoljevarstveni zakoni za boj proti podnebnim spremembam • Enake možnosti • Nižji stroški mobilnega gostovanja • In še mnogo drugega. . .

Evropske institucije

Evropski parlament • S Svetom si delita zakonodajna pooblastila (sprejemata zakonodajo) • (S Svetom) nadzoruje proračun EU in politike institucij EU • Ima 751 poslancev, izvoljenih na splošnih volitvah • Volitve vsakih 5 let • Predsednik: Martin Schulz

Evropski svet • Vodi politiko EU ter opredeljuje njene politične usmeritve in prednostne cilje • Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic, njegov predsednik in predsednik Evropske komisije • Predsednik: Donald Tusk

Svet Evropske unije • Skupaj z Evropskim parlamentom sprejema zakonodajo (spreminja, sprejema ali zavrača zakonodajne predloge Komisije) • Sestavljajo ga ministri 28 držav članic; sestava se spreminja glede na obravnavane teme • Vsakih 6 mesecev Svetu predseduje druga država članica: 1. januar – 30. junij 2016: Nizozemska 1. julij – 31. december 2016: Slovaška

Evropska komisija • Predlaga zakonodajo in jo izvaja (pravica do pobude, "varuhinja" Pogodb) • 28 komisarjev (eden iz vsake države članice), med njimi predsednik: Jean-Claude Juncker in več podpredsednikov (med njimi visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko)

Ostale institucije in organi EU • • • Sodišče Evropske unije Evropska centralna banka Evropsko računsko sodišče Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) Odbor regij

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Kaj je EESO? • Posvetovalni organ, ustanovljen z Rimsko pogodbo (1957) • Zastopa organizirano civilno družbo Evropska komisija Evropski parlament Svet Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor

Kaj je organizirana civilna družba? Vse skupine in organizacije, ki jih državljani ustanovijo, da zastopajo njihove interese, dosežejo določen cilj ali sodelujejo s podobno mislečimi

Kakšno vlogo ima EESO? • Evropski parlament, Svet in Evropska komisija se posvetujejo z EESO, ki ima pri tem tri glavne naloge: • zagotoviti, da politike EU odražajo dejanske gospodarske, družbene in državljanske razmere, • ustvariti bolj participativno EU, ki je bliže svojim državljanom, ter • spodbujati vrednote EU in organizacije civilne družbe v svetu.

Most med EU in organizirano civilno družbo • Poudarja interese civilne družbe • Omogoča organizacijam civilne družbe iz držav članic, da svoja stališča izrazijo na evropski ravni

Kakšna je struktura EESO? • Skupščina s 350 člani (imenovani so za 5 let) iz 28 držav članic EU. • EESO ima 1 predsednika in 2 podpredsednika, ki so izvoljeni za obdobje dveh let in pol. • Zastopa ekonomske in socialne interesne skupine: delodajalce, delojemalce in razne dejavnosti (nevladne organizacije, kmeti, mladi, združenja za varstvo potrošnikov ipd. ). • Ima 6 strokovnih skupin in posvetovalno komisijo za spremembe v industriji (CCMI). • O mnenjih razpravlja in jih sprejema na plenarnih zasedanjih (+/-9 letno) z navadno večino.

Kako EESO deluje? Priprava mnenja Plenarno zasedanje II. SKUPINA delojemalci I. SKUPINA delodajalci STROKOVNA SKUPINA III. SKUPINA razne dejavnosti študijska skupina: 6 strokovnih skupin člani in strokovnjaki STROKOVNA SKUPINA

Vaša Evropa, vaš glas!

Skupaj se lotite naslednjih vprašanj: • • • Predlogi ukrepov za boljše vključevanje priseljencev v državah gostiteljicah Praktično ukrepanje na terenu: v šolah, klubih ipd. , ki bo mladim priseljencem pomagalo, da se hitreje vključijo Praktični predlogi za obravnavo migracijske in begunske krize z vidika mladih

Skupaj se lotite naslednjih vprašanj: • Praktični predlog, kako bi povečali zavedanje o pomenu uspešnega vključevanja, zlasti mladih beguncev • Sodelovanje v aktivnem državljanstvu, medkulturnem dialogu in izobraževanju na področju boja proti diskriminaciji

Informacije o begunski krizi: • Od začetka vojne je iz Sirije pobegnilo več kot 4 milijone Sircev – od tega polovica otrok. • Sosednji Libanon je sprejel skoraj 1, 2 milijona sirskih beguncev in ima poleg Jordanije največje število beguncev na prebivalca na svetu. • Turčija je sprejela več kot 1, 9 milijona sirskih beguncev, kar pomeni, da gosti največje število beguncev na svetu.

Informacije o begunski krizi: • Švedska in Nemčija sta sprejeli največ beguncev med vsemi državami članicami EU. V Nemčiji je trenutno več kot 161. 000 sirskih beguncev. • Druge evropske države so zavrnile namestitev beguncev in raje zaprle svoje meje. • Begunci ne bežijo samo iz Sirije. V zadnjih petih letih je v različnih delih sveta izbruhnilo več kot ducat drugih konfliktov, med drugim v Iraku, Južnem Sudanu in Ukrajini.

Informacije o begunski krizi: • Po podatkih UNHCR je danes vsak 122. človek na svetu begunec, notranje razseljena oseba ali prosilec za azil. • 43 odstotkov vseh beguncev na svetu je otrok. • Begunci zapustijo svoje domove in domovino, ker nimajo druge izbire.

Kaj pomeni biti begunec: • Konvencija o beguncih iz leta 1951 opredeljuje begunca kot osebo, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske ali nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države.

Mladi begunci: • Niso samo izgubili svojega otroštva, tudi njihove pravice so zelo ogrožene. • Zaradi svoje starosti imajo mladi begunci posebne potrebe; lahko so tudi brez staršev ali varuhov, kot so mladoletni begunci brez spremstva. • Ta zelo negotov in nemiren položaj lahko škodi kulturnemu, intelektualnemu, fizičnemu in psihičnemu razvoju mladih ter njihovemu odnosu do družbe. • Otroci in mladi nimajo dostopa do izobraževanja in dejavnosti za preživljanje prostega časa.

Stališče EESO EU potrebuje novo priseljensko in azilno politiko, ki temelji na večji skupni odgovornosti. Sprejeti bi bilo treba zakonik o priseljevanju, ki bi zajel vso zakonodajo. Sodelovanje z izvornimi ali tranzitnimi državami nečlanicami EU je bistven element odpravljanja vzrokov migracije. Politiko EU bi moral voditi človekoljuben pristop v nasprotju s pogosto ksenofobičnimi nacionalnimi razpravami o domnevni grožnji ‘nezakonitih migrantov’.

Osnovno stališče Odbora je, da so migranti ljudje s povsem enakimi temeljnimi pravicami kot državljani EU, ki jih je treba spoštovati in zaščititi ne glede na pravni status določene osebe. Odbor z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v Evropi naraščajo nestrpnost, rasizem in ksenofobija do priseljencev.

V Bruslju: poročanje in razprava • Delali boste v skupini. • Nekatere delovne skupine bodo nato poročale o glavnih ugotovitvah na končnem plenarnem zasedanju VEVS in te ugotovitve bodo povzete v dokumentih tega dneva. • Upamo, da bodo prvim korakom v okviru tega dogodka sledile druge pobude po Evropi, ki bodo spodbudile mlade k aktivni odgovornosti!

Kontaktni podatki • Na voljo smo vam za vse nadaljnje informacije ali pomoč: • e-naslov: youreurope@eesc. europa. eu • spletna stran: www. eesc. europa. eu • Your Europe, Your Say • @youreurope